Konrad ali otrok iz pločevinke

Roman “Konrad ali otrok iz pločevinke” na zelo zabaven in duhovit način prikazuje odnose med otroki in odraslimi. Zanimivo je, da so v njem vse osebe prikazane relano, z vsemi svojimi vzponi in padci. Odrasle osebe niso vedno najpametnejše in najbolj modre, kakor se želijo pokazati in otroci imajo včasih boljšo rešitev in idejo, kot njihovi starši.

Besede je o vzgojenem, inteligentnem fantu, ki je bil ustvarjen v tovarni in po nesreči dostavljen ekscentrični gospe Berti Bartolotti, ki ni bila dovolj odgovorna za vlogo mame, toda je bila pripravljena vse storiti za svojega novopečenega sina. Ko v tovarni ugotovijo, da je prišlo do napake, na silo poskušajo vzeti Konrada nazaj in ga dati drugi družini, toda gospa Bartolotti to pod nobenim pogojem ne dovoli. Da se to ne bi zgodilo ji pomaga majhna soseda Kitti, Konradova edina prijateljica, ki ima razumevanje za njegovo čudno obnašanje in gospod Egon, Konradov oče in Bertin prijatelj.

Vse osebe so povsem različme med sabo in se drug od drugega veliko naučijo, toda prav zaradi njihove različnosti skupaj dobro funcionirajo. Konradovi starši sta povsem dve nasprotji, popolnoma različnih lastnosti: Egon je malo dolgočasen, vedno sledi pravilom in ceni primerno obnašanje, medtem ko Berta za vse to šteje zelo dolgočasno. Na koncu se Egon vseeno strinja, da gre mimo svojih pravil in dovoli sinu neprimerno obnašanje, da bi ga uspel obdržati. Lastnosti Konrada in Kitti so prav tako povsem nasprotni: Konrad je toliko dobro vzgojen, da mu kršitev pravil sploh ne pade na pamet, toda Kitti mu uspe pokazati, da so takšne stvari včasih nujne.

Konrad ali otrok iz pločevinke obnova

Roman se začne nekega jutra v hiši gospe Berti Bartolotti. Po obilnem zajtrku se gre oprati in lotiti dela. Govori sama s sabo in uporablja besedo “dragi otrok”, kot je to nekoč delala njena mama in kasneje tudi njen mož, ker posluša ukaze samo, če jo nekdo tako pokliče. Mama ji je umrla in mož se je preselil iz razlogov, ki niso pojasnjeni, ker gre za osebno stvar.

V kadi se ni mogla okopati, ker so v njej plavale zlate ribice, ki jih je dala tja, da ne bi celo življenje plavale samo v svojem okroglem kozarcu. Tuš kabine prav tako ni mogla uporabiti, ker ni mogla odpreti vrat, ker je bilo okno od tuš kabine zapet med vrvico za sušenje perila. Na koncu se je odločila, da se “očisti kemijsko” – obrisala si je ličila in nato spet namazala obraz z ličili v svetlih barvah. Gospa Bartolotti je imela mlade in stare dni, vendar to se šteje, da izgleda mlada. Nobenemu ni razkrila svojih let.

Ukvarjala se je s tkanjem preprog. Imela je podjetje Bartolotti & Company, toda pravzaprav je vse delala sam. Njene preproge so bile zelo lepe in trgovci so jih prodajali po zelo visokih cenah.

Ob torkih in sobotah se Berta druži s petdesetlednim farmacevtom Egonom. Enkrat na teden ga je ona obiskovala in enkrat on njo. Po obisku sta odšla v kino ali gledališče in nato na večerjo. V teh dneh prijateljstva sta se klicala “Bertice” in “Egice”, toda ostale dni nista govorila. Če bi se slučajno srečala, bi mu Berta rekla “gospod magister” in on njej “milostljiva gospa”.

Na vratih gospe Bartolotti se je zaslišal dolgi zvonec – dostavljalec ji je prinesel velik paket, ki je bil zavit v belo. Paket je bil težek in gospa Bartolotti se ni mogla spomniti, kaj je to naročila. Imela je problem, ker je pogosto naročila stvari, ki jih ni potrebovala, če je bila ponudba ugodna.

Odprla je paket v katerem je bilo sporočilo opravičila za zamudo in opozorilo, da pošiljke ni možno vrniti, če je odprta. Spodaj je bil nečitjiv podpis Hunbert, Honbert ali Monbert. Iz paketa je potegnila veliko pločevinko in mislila, da je v njej morda mesni narezek in jo odprla. Iz pločevinke se je zaslišalo “dober dan, draga mami” in Berti je v njej zagledala majhnega nagubanega palčka. Rekel ji je, da mora čim prej po njemu politi hranilne raztopine, ki so prav tako bile v paketu, ker brez njih ne more dolgo zdržati na svežem zraku. Ko je Berti to storila, se je palček spremenil v sedemletnega fanta, ki ji je dal svoje dokumente: rojstni list, potrdilo o državljanstvu in potrdila o cepljenju. Na rojstnem listu je bilo napisano, da je njegov oče Konrad August Bartolotti in Berti je sklenila, da je njen mož naročil fantka Konrada. Toda to ni bila resnica.

Berti odide v mesto, da bi Konradu kupila obleko, posteljo in sladkarije. Obleko, ki jo je kupila je bila barvita in polna okraskov, ker je bila Berti rada drugačna od drugih. Konrad je gledal skozi okno in opazil, da njegovi vrstniki ne nosijo takšnih oblek, toda ni zahteval od svoje mame, da mu kupi novo obleko, temveč je skromno sprejel tisto, ki mu jo je ona izbrala. Berti mu je ponudila sladoled, toda on je začel postavljati vprašanja o tem, če se ne je sladoled poleti za sladico in zdaj je bil začetek oktobra. Berti ni vedela pravil o tem, kdaj se je sladoled, zato ji je Konrad rekel, da ga ne bo jedel, dokler se ne pozanima o tem.

V tem trenutku se na vratih gospe Bartolotti pojavi Egon – bila je sobota in ona je na to čisto pozabila. Spoznala ga je s fantom Konradom in ga predstavila, kot svojega sina in Egon je bil navdušen nad njegovo poslušnostjo, vzgojenostjo in inteligenco. Berti je Konradu dala bonbon, toda on je vedel, da ne sme jesti sladkarij pred spanjem in zato je bil žalosten. Spomnil se je, da so v “oddelek za dodelavo” imeli lekcije krivde in vsak instant-otrok je moral biti popolen v tem, da bi lahko zapustil tovarno. Toda še vedno se ni govorilo o tovarni, ker je to bilo dovoljeno le v nujnih primerih.

Egon je menil, da Konrad nujno potrebuje očeta in je sam želel prevzeti to vlogo, s čimer se je Konrad strinjal, čeprav Berti ni bila navdušena – menila je, da je Egon dolgočasen. Egon se je odločil, da Konrada vpiše v šolo. V nedeljo je Berti odšla v prvo nadstropje k družini Rusika, ki so imeli hčerko Kitti. Hodila je v prvi razred in je posodila njene knjige, ker se je Konrad želel pripraviti za odhod v šolo. Gospod in gospa Rusika sta bila zelo presenečena, ker ima gospa Bartolotti sina.

Kitti je želela videti njenega sina in mama ji je pustila, da gre popoldne k gospe Bartolotti po svoje knjige in ga tako spozna. Prišel je tudi Egon, da bi se učil s sinom in popoldne sta odšla na sprehod. Ko je Kitti prišla po svoje knjige, da bi spotoma ugotovila od kje ima gospa Bartolotti sina, je Konrad z očetom bil še vedno na sprehodu in ni nič uspela ugotoviti.

V ponedeljek se je gospa Bartolotti odločila odpeljati Konrada v šolo, da bi ga tam vpisala in on ji  je rekel, da želi iti v tretji razred, ki bi mu bilo v prvem ali drugem dogčas. Gospa Bartolotti je bila zaskrbljena, ker je vedela, da ga brez potrdila iz drugega razreda ne more vpisati v tretjega, toda on ji je dal potrdilo, na katerem je pisalo “Nemška šola v Zairu (Kongo) akreditiran. ” Na prazne črte je Konrad napisal, da je končal drugi razred in da se lahko vpiše v tretjega. Gospa Bartolotti ga je vprašala, če je bil resnično v Kongu in Konrad ji je rekel, da ne, toda da je šola v tovarni podružnica šole iz Zaira.

Skupaj odideta v šolo za vpis in tam se pojavi tudi Egon. Gospa, ki je opravljala vpise je bila navdušena nad Kondradovim potrdilom in se je strinjala, da ga vpiše v 3. razred, čeprav so bili vpisi pred enim mesecem. Točno ob poldne je Berta prišla po svojega sina, prav tako kot tudi Egon. Pred šolo srečajo Kitti Rusiko, ki Konrada povabi na praznovanje svojega rojstnega dne ob treh popoldne.

Konrad odide na rojstni dan k svoji sosedi točno ob treh in poleg njega so bili na rojsntnem dnevu Florian, Gitti iz njegovega razreda, Anton in Michi iz Kittinega razreda. Florian je bil debel fant za glavo višji od Konrada, ki se je do njega obnašal nasilniško, medtem ko sta se Gitit in Michi obnašale prijateljsko. Anton je bil ljubosumen na Konrada, ker ga je Kitti branila pred Florianom in Anton je imel rad Kitti. Na rojstnem dnevu so se igrali otroci in v vseh igrah je bil najboljši Konrad, kar je razjezilo Floriana in Antona. Na koncu sta se Kitti in Konrad igrala sama mame, očete in otroke, medtem ko so ostali jedli orehova jedrca. Florian je na koncu obtožil Konrada, ker mu je bilo na praznovanju dolčgas in ga je udaril s pestjo v trebuh. Konrad mu ni želel vrniti, toda udarila ga je Kitti z eno pestjo v trebuh, z drugo v glavo in z nogo v golen. Ko so ostali odšli, je Kitti Konradu priznala svojo ljubezen.

Zvečer v stanovanje gospe Bartolotti pride Egon in ji začne govoriti o tem, da ne skrbi dobro za Konrada in da on želi priti živeti k njemu. Konrad ima rad Egona in Berti, toda na koncu se vseeno odloči ostati z mamo, da bi bil bližje Kitti.

Minil je en teden od Konradovega prihoda k gospe Bartolotti in ves ta čas sta Kitti in Konrad skupaj šla v šolo in iz šole. Ker je bila Kitti nižji razred, je imela ob ponedeljkih, sredah in petkih manj ur kot Konrad in je te dneve morala oditi sama domov. Florian se je bal Kitti, toda ko nje ni bilo, ob odhodu domov je Konrada obmetaval s kamenčki, ga udaril v trebuh in rit, ter ga spotaknil. Niti ostali otroci ga niso marali, ker je bil priljubljen pri učiteljici, gospe Stainz. Celo imenovala ga je za svojega namestnika, kar je pomenilo, da je Konrad pazil na red v razredu, ko učiteljice ni bilo. Otroci so morali biti poslušni, ker je Konrad zapisoval vse, ki niso poslušali pravil. Kitti je Konradu poskušala pojasniti, da ne sme izdati otrok iz razreda učiteljici, toda on si ni mogel pomagati, ker so ga tovarni naredili poslušnega.

Nekega dne je k gospe Bartolotti prišlo pismo iz tovarne. Ni ga želela odpreti, ker je pričakovala, da je v njem nekaj slabega, toda Kitti jo je pregovorila, da ga vseeno prebere. V pismu je bilo napisano, da mora vrniti Konrada, ker je prišlo do napake – gospa Bartolotti ga namreč sploh ni naročila; ona je naročila pomnilniške ojačevalce, ki so jih nehali proizvajati. Berti ni želela vrniti svojega snia, zato se je skupaj s Kitti odločila, da naredi načrt, kako ga obdržati. Odločile sta se, da ga zavijeta v tepih in tako skrito odpeljati k Egonu, ki je živle nad lekarno. Kitti je mami rekla, da gre pomagat gospe Bartolotti odnesti preprogo na čiščenje, in jo vprašala zakaj ji ne pomaga Konrad. Kitti ji je rekla, da je Konrad nekam odšel in da bo ugotovila kam od gospe Bartolotti. Mama ju je pustial, ker je bila zelo radovedna. Berti in Kitti sta uspeli odpeljati Konrada k Egonu in odločile sta se ga prevzgojiti, da ga tovarna ne bi več želela vzeti nazaj.

K gospe Bartolotti je prišel majhen suh človek v svetlomodri obleki in iskal Konrada. Rekla mu je, da odšel pred tremi dnevi in da ga ona pravzaprav ni želela. Kitit je med tem časom prevzgajala Konrada – učila ga je grdih besed in neprimernega obnašanja – in mami je rekla, da pomaga prijateljici iz razreda, da jo nauči poštevanko. Naslednjega jutra pri Berti so se pojavili trije ljudje v svetlomodrih oblekah in ko jim ni želela odpreti vrat, so odšli skozi kuhinjsko okno. Rekla jim je, da je Konrad odšel pred štirimi dnevi, toda oni so videli njegovo nalogo z včerajšnjim dnem in tako so ugotovili, da Berti ne govori resnice.

Gospa Bartolotti je odšla v Egonovo lekarno in opazila, da je v okolici sedem oseb oblečenih v nebeškomodro barvo. Ena nebeškomodra dama je odšla v lekarno in naročila redko zdravilo po katerega se je morala vrniti čez dve uri, toda odločila se je, da počaka v lekarni. Prav tako je storil tudi en moški v nebeškomodri barvi. Prišel je tudi en poročni par in gospod v nebeškomodri barvi in jim rekel, da bo kmalu dobil svojega sina. Začeli so klicati Konrada, ki bi moral biti poslušen in takoj priti, toda to se ni zgodilo, ker ga je Kitti uspela prevzgojiti. Na koncu vseeno pride navzdol po ograji, udari z nogo gospoda, ki ga je čakal in začne prepevati neprimerne pesmice. Poročni par je bil zgrožen nad njegovim obnašanjem, ker so želeli sina, ki je poslušen in dobro vzgojen, toda Konrad in Kitti sta se začela obmetavati s pudingom in špinačo. Poročni par je zapustil prostor in se odločila, da si bosta rajši kupila psa. Direktor tovarne je odšel skupaj z nebeškomodro brigado, pustil Konrada s svojimi starši in Kitti.

Vrsta dela: roman

Čas nastanka: oktober / november 1974

Mesto nastanka: Dunaj

Osebe: Konrad, Berti Bartolotti, Egon, Kitti Rusika

Opis oseb

Konrad – sedemletni fant iz tovarne instant-otrok, ki se ukvarja s proizvodnjo poslušnih, vzgojenih in pametnih otrok. Zaradi svojega izvora ni navajena na ljudi in se ne znajde vedno najboljše in ne zna se braniti pred nasiljem. Konrad je naučen na brezpogojno sledenju pravilom, toda iz ljubezni do svoje družine se strinja tudi z neprimernim obnašanjem, da bi lahko ostal z njimi. Je skromen, pameten in sprejema različnost ljudi.

Berti Bartolotti – značilna gospa, ki skriva svoja leta, izgleda in obnaša se ekscentrično. Ni ji mar za mnenja drugih in ne sledi pravilom, toda pripravljena je vse storiti za tiste, ki jih ima rada. Ukvarja se s tkanjem preprog, toda ni materialist in dela samo, ko zares potrebuje denar. Številne ljudi šteje za dolgočasne, ker ne izstopajo od drugih, toda pravzparav sprejema vse ljudi, ki niso zlobni, ker zlobe nihče ne more razumeti niti opravičiti.

Egon – farmacevt in prijatelj gospe Bartolotti, katerega življenje nakloni samo delu, vse dokler se ne odloči postati Konradov oče. Ceni inteligenco in šteje izobraževanje zelo pomembno in vlogo staršev jemlje zelo resno. Živi po pravilih, zaradi česar ga Berti šteje za dolgočasneža, toda vedno ima najboljše namene. Berti in Egon sta dve skrajnosti, ki se med seboj dopolnjujeta in eden druge učita, ter s tem postaneta popolna starša za Konrada.

Kitti Rusika -sedemletna deklica, soseda gospe Berti in kasneje Konradova prijateljica. Je dobro vzgojena, pametna in zaščitniška do Konrada, ki se ne zna braniti in za namen zaščite ga celo uči manjših laži in prevar. Zelo je iznajdljiva in pogumna.

Opomba o avtorju

Christine Nostlinger se je rodila leta 1936 na Dunaju.

Končala je akademijo za umetnost in je delala, kot pripravnica v enem avstrijskem dnevnem časopisu. Napisala je veliko število knjig za otroke in mlade: “Mož za mamo”, “Gretica Sackmeier”, “Olgi Obermeier in Edip”, “Maček ni blazinica”, “Zgodbe o Francu”, “Konrad ali otrok iz pločevinke” in številne druge.

Dobila je veliko nagrad za svoje književno delo, vključno z medaljo Hans Christian Andersen. Je ena izmed najboljših in najbolj znanih pisateljic za otroke in mlade v nemško govorečih državah.

Na izrazito duhoven način piše o resnih temah, kot so odnosi v družini, o šoli, vzgoji, izobraževanju, prijateljstvu in človeškimi slabosti, ki jih sprejema in ne obsoja.

Tako tudi Konrad, glavna oseba tega romana govori: “Vsi ljudje so različni in zato moramo lastnosti svojih bližnjih sprejemati z razumevanjem”. Avtorica svoje osebe postavlja v vsakodnevne življenjske situacije, ki so znane vsem in jo zaradi tega cenijo mladi, vendar tudi odrasli bralci.