Knjiga o džungli

“Knjiga o džungli” je zbirka zgodb povezanih tem, ki jih je napisal angleški književnik in nobelovec Rudyard Kipling. Objavljene so bile v časopisih od leta 1893 do 1894. V teh izdajah so zgodbe poleg sebe vsebovale tudi originalne ilustracije, od katerih so nekatere delo avtorjevega očeta. Čeprav so te zgodbe napisane medtem, ko je avtor živel v Vermontu, je navdih za njih našel v svojem otroštvu preživetem v Indiji, kjer je živel nekaj let in po študiju. Predpostavlja se, da je te zgodbe pisal za svojo hčerko, ki je kmalu po izdaji prve knjige umrla v starosti 6 let.

Knjiga je sestavljena iz 14 poglavij in 14 zgodba govori o dečku Mowgliju, ki se je kot fantek izgubil v džungli in ga je našla mama volkulja, ter ga sprejela kot svojega mladiča. Mowgli je odraščal s živalmi, ki so skrbele za njega in ga učile o Zakonu džungle. Živel je srečno in skoraj brezbrižno, ter edini strah med živalmi in Mowglijem je širil strašni tiger Shere-Khan.

V tej knjigi so živali poosebljene. Inteligentne so kot ljudje, ter so zelo ljubeče in privržene do majhnega fantka, ki so ga sprejele kot svojega. Mowgli lahko govori z njimi, zato lahko rečemo ali da jim je dana sposobnost človeškega govora ali pa da se je Mowgli naučil njihov jezik in tako uspešno komuniciral z njimi. Živali so v zgodbi zelo moralne. Imajo zakone, katerim sledijo in po katerih učijo Mowglija, ter mu pravijo, da se morajo druga bitja spoštovati kot tudi sama Narava. Živali so v zgodbi zelo pravične, toliko da bi se tudi sami ljudje lahko naučili stvari od njih. Poleg zloglasnega Shere- Khana, ki je morilec in nevarnost za vse, so glavni negativci v zgodbi pravzaprav ljudje. Njih se vsa bitja bojijo, samo zato ker si oni Naravo prisvajajo za sebe in niti malo ne spoštujejo, niti ne skrbijo za to, koliko njihovo delovanje vpliva na preostanek živega sveta.

Knjiga je polna alegorij o sodobnem življenju in politiki, ki njim vlada. Osebe iz zgodbe so še posebej popularne z animiranim filmom za otroke “Knjiga o džungli” iz leta 1967, ki je iz Mowglija in njegove družine: medveda Balooa, panterja Bagheera, pitona Kaa-a in strašnega tigra Shere- Khana naredil kultne ikone, tako da jih vsak otrok prepozna.

Kljub potisnjeni risanki, bi vsak otrok moral prebrati to zanimivo in poučno knjigo zgodbo o življenju v džungli.

Mesto nastanka: džungla, vas

Knjiga o džungli obnova

Mowglijevi bratje

Bil je topel poletni večer. Volkovi so počivali v času vročega popoldneva in zbirali moč za lov, ko bo zašel sonce. Vse je bilo tiho do trenutka, ko se je zaslišalo šumenje v grmovju. Tam je bilo čudno bitje. Popolnoma golo in komaj je sprehodil. To je bil človeški mladič.

Mladič se je brez strahu ugnezdil v volčji brlog skupaj z majhnimi volki, s čimer je pokazal izjemen pogum, ker mu je bil oster Shere-Khan za petami. Mama volkulja je nenadoma vzljubila to pogumno golo majhno bitje in se ga odločila sprejeti, toda kmalu je prišel Shere-Khan, ki je želel priti do otroka.

Shere-Khan je bil zaničevalen, ker takšen šepav je lovil le lačen plen in ljudi, ter to ni bilo v skladu z zakoni, ki veljajo v tej džungli. Čeprav se je Shere-Khan trudil izvleči človeškega mladiča iz brloga, se je znašel iz oči v oči z mamo volkuljo, ki ga je branila, tako da se je jezen in z grožnjami vrnil v gozd.

Za vse nove odločitve, ki se nanašajo na volkove je potreben celoten trop. Tako sta mama volk in oče morala govoriti s tropom o mladiču, ki sta ga sprejela. Vsako polno luno so se vsi volkovi zbrali pod zbirno skalo in nato predstavljali mladiče. Enkrat predstavljeni se je postavil pod zaščito in niti eden izmed starejših volkov jim ni smel škoditi.

Nekateri volkovi so bili jezni s predstavljanjem človeškega mladiča in bilo je trzanje. Mowgli, kar pomeni žaba je bil sprejet v trop Svobodnega naroda, ker so se tako imenovali, potem so se za njega zavzeli medved Balooa in panter Bagheere. Tako Mowgli postane član tropa. Kakor so rastli volki, je tudi on sam rastel in zbiral izkušnje od vseh okoli sebe. Učil se je o zakonu džungle, pri čemer mu je posebej pomagal Baloo.

Shere-Khan še vedno ni mogel sprejeti, kako mu je človeški mladič ušel izpod šap in pogosto je mlade volkove nagovarjal proti njem. Akela starejši volk je že bil na koncu svoje življenjske poti, slab in šibek. Bal se je za Mowglija in vse kar je Shere-Khan bil sposoben narediti.

Bagheera je bila rojena med ljudmi, zaradi tega je veliko vedela o njihovih običajih. Mowgliju je rekla, da bi moral oditi do ljudi in prinesti rdečo rožo, katero se živali bojijo, tj. ogenj. Kmalu je bila znova polna luna in Shere-Khan je z mladimi volkovi nameraval odstraniti starega Akelo.

Ta poteza je toliko razjezila Mowglija, da se je odločil bojevati s Shere-Khanom, toda tisto kar šepavi volk ni vedel, je da ima Mowgli posodo z ognjem. Prižgal je vejo, s katero je začel udarjati in Shere-Khan ter njegovi pristaši so brezglavo pobegnili pred grožnjo plamena.

Mowgli je ugotovil, da džungla po tej bitki ni več varna za njega. S težkim srcem se je moral posloviti od volčje družine in jim obljubil, da bo nekega dne prinesel Shere-Khanovo kožo. Naslednja zora se je pojavila žalostno in Mowgli je odšel v iskanje za bitji, ki se imenujejo ljudje.

Kaajev lov

Medtem, ko še ni bil izgnan Mowgli se je moral naučiti še veliko več od volkov in to je pogosto lahko pripeljalo do sporov s učiteljem Baloom. Tako je v nekem trenutku v napetem prepiru priznal svojemu učitelju, da je preživel nekaj časa v družbi s Bandar-družini. Oni so opičarsko ljudstvo, ki imajo zelo nizek status v džungli. Nimajo vode, niti se ne držijo nobenega zakona. Celotne dneve preživljajo le z govorjenjem brezsmiselnih pesmi in poskušajo s tem načinom pritegniti pozornost na sebe.

Ena od opic je prišla do ideje, da bi bilo zelo dobro prijateljevati z Mowglijem, ker ona zna plesti zavetišča iz vejic. Razmišljali so, da bi z njim kot vodjo postali močnejši narod v džungli in tako so sledili Balooju, Bagheerju in Mowgliju na njihovem potovanju skozi džunglo.

Prišel je popoldne in družina se je odločila spočiti od tavanja. Mowgli se je vsedel in opice so se spustile iz dreves, ter ga ugrabile. Kriče so zbežali in nosile Mowglija s sabo. Bili so ponosni, ker je sedaj vsa pozornost cenjenega panterja Bagheere na njih. Čeprav sta medved in panter odšla za njimi, se niso mogli kosati z opičarsko hitrostjo mimo krošenj.

Prišli so do novega načrta in se obrnili na sovražnika opic pitonu Kaaju. Kaa najprej ni želel sodelovati, toda Baloo in Bagheera sta mu vztrajno ponavljala, koga so opice ugrabile in on je pristal. S pomočjo sokola Čila so izvedeli, da Mowglija hranijo v hladnih brlogih. To je bil star porušen grad.

Ena izmed opic je ponosno imela govor, v katerem je povedala, da Mowglijeva prisotnost označuje nov začetek za ljudstvo Bandar-loga. Mowgli jih je celo poskušal naučiti, kako se plete brlog iz vejic, toda videl je, da opice zelo hitro izgubljajo zanimanje. Začeli so se vleči za repe in divjati naokoli, ter postalo mu je jasno, da je imel Baloo prav. Odločil se je, da se mora potruditi, da se vrne v Džunglo.

Baloo, Bagheera in Kaa so se medtem zmenili za taktiko in se približali Hladnim brlogom. Nenadoma se je začel strašen hrup in bitka je bila v polnem teku. Opicam je postalo jasno, da so soočeni s premočnim nasprotnikom in se podali v beg, ter močan Kaa je porušil zid in osvobodil Mowglija. Kljub temu, da se je Mowgli opravičil, ker ni verjel in se pokesal zaradi svojih dejanj, je dobro poznal Zakon. Kesanje ga ni ščitilo pred kaznijo. Utrpel je udarce in vsi so se vrnili k Materi volkulji.

Tiger! Tiger!

Potem, ko je bil Mowgli izgnan iz džungle se ni ustavil pri prvi vasi, ker je bila preblizu džungle v kateri je živelo toliko njegovih sovražnikov. Zaradi tega je pri eni vaščanski ograji srečal človek, ki se je toliko prestrašil tega nenavadnega fantka, da je potekel v vas poklicati duhovnika. Podobnost tega fanta z izgubljenim fantom Nathoom je bila neverjetna, zato je bilo predlagano, da ga udomači Nathoova mama Messua.

Za Mowglija je nastopil čas novega učenja. Učil se je običajev, kako se obleči, kako obdelovati zmeljo. Veliki problem mu je ustvaril pojem denarja. Po treh mesecih učenja, so ga imenovali za pastirja in smel je voditi bivole na pašo, ter sodelovati na sestankih podeželskega kluba.

Na sestankih so se govorile vse vrste zgodb o džungli in nekatere izmed njih je govoril lovec Buldeo. Ko ga je Mowgli imenoval za lažnivca, mu je ukazal, da bo od sedaj naprej pazil bivole na oddaljenih mestih od vasi. Na oddaljenem pašniku je srečal Sivega Brata. Bil je najstarejši sin Mame volkulje in ga je opozoril, da ni varen tukaj in da bi se Shere-Khaan lahko vrnil po njega.

Prišel je čas, da enkrat za vselej obračuna s Shere-Khanom, ta teror je moral končati. Na pomoč je poklical tudi starega Akelo, ki je ločil bike, bivole, teleta, krave in bivolice. Bike so poslali na Shere-Khana, ki je počival po obroku in ko je v paniki bežal pred njimi, se je znašel soočen z jeznimi bivolicami in je bil do smrti poteptan.

Ko je bil Shere-Khan mrtev, je Mowgli začel luščiti njegovo kožo, toda prišel je vaški lovec Buldeo, ki je za vsako ceno poskušal dobiti to volčjo kožo. Mowgli ga je izgnal s podporo volčjih bratov. Buldeo je preplašen v vasi vse povedal o Mowglijevih čarovnijah in po vrnitvi je fanta pričakalo obmetavanje s kamenjem. Mowgli je bil spet izgnan. Žalosten se je poslovil od Messue.

Z grenkobnim povzročenim srečanjem z ljudmi, je Mowgli na Zbirni steni razprostrl Shere-Khanovo kožo. Vsi so ga želeli za vodjo, toda on zavrne in pravi da so ga volčja ter človeška čreda izgnala, ter da bo od sedaj lovil sam.

Osebe: fantek Mowgli, Bagheera, Baloo, Shere-Khan

Opomba o avtorju

Rudyard Kipling je bil angleški književnik, rojen 30. decembra 1865 v Mumbaju. Oče je delal kot profesor na umetniški šoli. Čeprav je svoje najbolj zgodnje otroštvo preživel v Indiji, na šolanje odide v Anglijo. Po končanem šolanju ga je pot znova odnesla nazaj v Indijo, kjer je delal kot novinar.

Imel je vznemirljivo življenje, polno potovanj in napetih situacij. Nekaj časa je delal tudi kot vojni dopisnik in sodeloval v vojni proti Bura. Leta 1894 prvič objavi svojo najbolj priljubljeno delo Knjiga o džungli, ki je naslednje leto dobila nadaljevanje kot Druga knjiga o džungli.

Od leta 1902 je bilo njegovo življenje vezano na Anglijo, v kateri je igral pomembno vlogo v političnem in kulturnem življenju svojega časa. Leta 1907 dobi Nobelovo nagrado in je bil nosilec zlate medalje Kraljeve družbe za književnost.

Bil je zagrizen zagovornik reda in discipline, ter jih vnašal kot lekcije v svoja dela. Menil je, da zakon, ki ga Britanci vnašajo v kolonizirana območja lahko služijo samo dobro. Zato se, kljub temu, da se mu ne more zameriti književna veličina, se mu zameri to, da je bil podpornik britanskega imperializma.