Junaki Pavlove ulice

Roman “Junaki Pavlove ulice” govori o otroštvu, kjer glavne junake predstavlja skupina fantov, med katerimi se potem bolj ali manj posveti določenim osebam. Roman je imel velik uspeh na Hrvaškem, kot tudi romani “Družba Pere Kvržice” ter “Opozarjanje na zelenem vrhu”.

“Junaki Pavlove ulice” govori o skupini fantov, ki želijo braniti svoje mesto za igro od druge močnejše skupine, ki jim želi odvzeti njihovo mesto za igro.

Junaki Pavlove ulice obnova

Čele, Barabaš, Čengej, Gereb, Kolnai, Lesik, Vajs, Rihter in Nemečak predstavljajo skupino fantov iz Budimpešte. Vse povezuje igrišče v Pavlovi ulici, igrišče ali gradbišče je za fante velika svoboda med igro.

Omenjeno gradbišče je zakupila mlinarna in je zaradi tega bila gneča z lesom zložene v pravilne kocke, ki so oblikovale labirint z več manjših ulic in za fante odlično mesto za igro. V naslednjem delu gradbišča se je nahajalo še eno prazno gradbišče.

Gradbišče je za fante predstavljal najboljše igrišče in tako je skladišče lesa postal utrdba ali dvorec in raven del je predstavljal ameriško prerijo. Roman se začne v naravnem okolju kabineta in od enega do drugega fanta iz omenjene ulice se pošilja papir, ki vsebuje sporočilo: “Na skupščini popoldne v tri…”

Ko je šolski zvonec zaznamoval konec ure, so fantje tekli iz šolske zgradbe, toda mali Nemeček ne mora čakati, da obvesti svoje prijatelje, da sta Pastori, strašna dvojčka iz sovražne skupine “Rdeče srajce” dan prej v muzejskem vrtu ugrabila vse kroglice fantom iz Pavlove ulice, ki so se mirno žogali.

Na omenjeni dogodek so se fantje odzvali z gnusom in celo resen ter tihi Boka je sklenil, da so naredili nekaj res nezaslišanega. Na skupščini, ki je bila dogovorjena med poučevanjem najprej pride mali Nemeček in to je tudi njegova dolžnost, ker se je celotna skupina organizirala kot vojska, vendar je Nemeček zaradi majhne zgradbe z razliko od drugih samo običajni vojak. Vsi fantje imajo čine in vsi poveljujejo domovini.

Medtem, ko se je sprehajal med zloženim lesom je Nemečku pozornost pritegnilo čudno obnašanje psa Hektorja, ki je lajal in grizel eno izmed plasti na kateri so fantje gradili trdnjavo. Kljub temu obstaja sum, da je tam nekdo, zbere ves pogum in se začne vzpenjati na trdnjavo. Tam ga je pričakalo neprijetno presenečenje, ker se je srečal s Ferijem Ačem, vodja fantov iz skupine “Rdeče srajce”.

Nemeček je bil tako prestrašen, da je takoj pobegnil in prijatelji so mu verjeli šele takrat, ko so videli, da manjka njihova rdečo-zelena zastava iz trdnjave. Po njihovem mnenju je bilo to čisto vojno dejanje. Zaradi tega so se fantje iz Pavlove ulice odločili, da izvolijo predsednika, ki bo imel vsa potrebna pooblastila za vodenje vojne in kateri jih bo pri vsem poslušal. Zmagal je Boka, ki je predlagal, da se obišče “Rdeče srajce” v botaničnem vrtu, preden jih spet napadejo in da pokažejo, da so pogumni, kot oni.

Izdelali so načrt, s katerim naj bi dva najbolj pogumna fanta morala oditi v sovražnikovo taborišče in obesiti napis, na katerem bi pisalo: “Tu so bili fantje iz Pavlove ulice”. Vsi so bili navdušeni nad idejo, vendar je Boka vznemirjalo, ker ni Gereba (na volitvah za predsednika je dobil le tri glasove).

Za novo nalogo sta se javila Nemeček in Čonakoš. S pomočjo daljnogleda od Čeleove sestre sta opazila majhen otok na katerem je oporišče rdečesrajčnikov. Kako nista mogla na otok prek majhnega mosta, ker je bila na njemu straža, sta zato morala s čolnom. Med vkrcavanjem v čoln je Nemečku spodrsnilo in je padel v vodo. Tako so se začeli njegovi problemi. Nemeček in Boka sta se uspela pritihotapiti v sovražnikov tabor in tam sta zagledala Gereba, kako Feriji Ači in Pastoru objasnjuje, kako najlažje priti na gradbišče. Nemeček se je razjokal zaradi izdajstva svojih prijateljev.

Vsi trije so izkoristili trenutek, ko so se rdečesrajčniki oddaljili in pripeli napis. Sporočilo je bilo hitro odkrito in morali so zbežati, zato so se najprej skrili v rastlinjaku in ker je bil Nemečk že tako moker, se je on skril v bazen z zlatimi ribicami. Potem, ko so preskočili ograjo vrta, so bili na varnem.

V šoli je naslednji dan profesor Raca iz žepa potegnil papir in poklical Kolnaia, Lesika, Čelea, Rihtera, Nemečka in Barabaša. Fantje so bili poklicani na pogovor v zbornico in opazili so, da gre samo za fante iz Pavlove ulice ter člani “Društvo za zbiranje kitov”. Profesor Rac jim je začel postavljati vprašanja in oni so morali odgovarjati, kako se odstranjuje kit in kako ga uspejo obdržati mokrega s pomočjo žvečenja. Pri profesorju je bila zastava in pečat z napisom “Društvo za zbiranje kitov, Budimpešta 1889”.

Čast društva je uspel rešiti Nemeček in sicer v času spraševanja je odstranil ves kit iz novega okna. Fantje so se odločili, da če imajo kit, mora prav tako obstajati društvo in sporazum nove skupščine na gradbišču. Medtem, ko je trajala skupščina je Nemček opazil Gereba, da se tihotapi proti hišici v kateri je živel Slovak, čuvaj ki skrbi za žago in gradbišče. Nobeden od fantov, razen Nemečka in tistih, ki so bili v sovražnem taboru niso vedeli za izdajo, zato se je Nemeček odločil, da sledi Gerebu, ki je čuvaj podkupil s cigaretami, da fante odžene iz gradbišča.

Želel je čim prej obvestiti Boka o vsem, tako je Nemeček pozabil na člane iz društva kit in skupščina se je odločila zaradi njegovega čudnega obnašanja, da ga razglasi za izdajalca in ga vrgla iz društva. Za kazen so v zapisnik z malimi črkami vpisali njegovo ime. Samo dva dni kasneje so na majhnem otoku rdečesrajčniki razmišljali, kako naj vrnejo sovražnikom za sramoto, ki so jim jo storili.

Gereb je nato Feri Ačuju priznal, da ne bo imel problemov z osvajanjem gradbišča, ker je podkupil čuvaja, ampak ker Gereb ni dobro poznal Feri Ačija je na sebe privlekel njegov bes, ker je Feri bolj, kot karkoli drugega ljubil poštenost in viteško borbo. Medtem, ko je razburjen Gereb dejal, da so fantje iz Pavlove ulice strahopetci, naenkrat med njiju skoči mali Nemeček, ki je vse poslušal izza lesa. Feri Ačiju je bilo všeč fantova pogumnost in predlagal je, da preide v njihov tabor, kar je Nemeček zavrnil.

Kot se zdi, ga je Feri imel za prešibkega, namesto da ga pretepe, je fantom naročil, da ga okopajo v jezeru. Tako se je revež Nemeček že tretjič moral okopati v hladni vodi in še vedno je bil prehlajen od prejšnjega kopanja. Kljub dejstvu, da je bil ves moker, je imel Nemeček govor o poštenosti in zvestobi, na kar so vsi utihnili in ga spustili iz otoka. Ko je Nemeček stopil na most je Feri odredil in vzkliknil “Pozdrav”.

Naslednji dan je fante na gradbišču pričakalo obvestilo od predsednika: “Razglasitev!! Zdaj je lahko vsak pripravljen. Naši državi grozi nevarnost in če ne bomo imeli poguma, bomo celotno področje izgubili. Gradbišče je v nevarnosti. Rdečesrajčniki nas želijo napasti, vendar bomo mi trdni na svojem mestu in če bo potrebno, bomo s svojimi življenji branili državo”.

Fantje začnejo s pripravami na napad, ki naj bi potekal naslednji dan. Čeprav ne morejo verjeti, da se vse dogaja tako hitro, poslušajo predsednika in delajo. Med predstavitvijo načrta Boka imenuje Nemečka za pomočnika, zaradi česar so se uprli člani iz kit-društva. Ko so bili sami je Nemeček razložil Bokiju, zakaj je moral oditi med sprejemanjem prisege in zakaj so ga razglasili za izdajalca.

Začele so se priprave za bitko in tako so pripravili peščene bombe in urejene trdnjave in medtem, ko se je Boka pripravljal na bitko, se je pojavil Gereb, ki je prišel prosit za odpuščanje in da ga vzamejo nazaj. Boka ga je s težkim srcem zavrnil, nato pa se pojavi Gerebov oče, ki išče dokaz izdaje njegovega sina. Odgovor je iskal pri vse šibkejšem Nemečku, katerega je Boka želel odpeljati domov. Nemeček je Gerebovemu očetu odgovoril, da njegov sin ni izdajalec.

Na poti domov je Nemeček že začel halucinirati in Boka je jokal, ker je bil njegov prijatelj v tako slabem stanju. Naslednji dan so fantje prejeli pismo od Gereba, v katerem piše, da so od očeta dobili nagrado najljubšo knjigo od Julesa Verna, ker ni storil izdajstva. Knjigo je v znak hvaležnosti prejel Nemeček, kljub temu, da se je oče razjezil na njega, ker je knjigo prodal v trgovini z rabljenimi knjigami.

Najbolj pomembna informacija v pismu je bila, da so Rdeče srajce potem, ko so izvedeli, da je Nemeček bolan, odločili da preložijo bitko za en dan in da bodo vključili zvijačo. Gereb je vse slišal iz istega lesa, na katerem je Nemeček prisluškoval in spet jih je prosil, da ga vzamejo v družino in to kot navadnega vojaka. Boka je predpostavljal, da Gereb ne laže in v dogovoru z ostalimi fanti se je odločil, da ga vzame spet v družino. Gereb se je hitro pojavil ves srečen.

Kmalu pridejo odposlanci Rdečih srajc Sebenič in Pastori, ki so prišli razglasiti vojno in se dogovoriti za pravila borbe. Potem,  so odšli na ulico, kjer živi krojač Andraša Nemeček. Njegova žena jih je peljala v sobo, kjer je ležal Nemeček in mu prenesli pozdrave njihovega voditelja, ter ga prosili za odpuščanje za to, kar se je zgodilo na majhnem otoku.

Bitka se je začela na pomladni dan in vse se je začelo, kot so si predstavljali fantje iz Pavlove ulice. Rdečesrajčniki so najprej napadli iz Pavlove in Marijine ulice in nato so jih s peščenimi bombami postisnili proti baraki in jih zaprli. To je bila skupina, ki jo je vodil Pastor. Ampak potem so napadli drugi del rdečesrajčnikov na čelu s Ferijem, ki je, ko je spoznal, da ravnanje po vojnih pravilih ne prinese ničesar dobrega, začel delati po svoje in na koncu se je vse spremenilo v velik boj.

V trenutku, ko se je Feri Ač uspel prebiti do barake, kjer je bil preostali del njegove vojske, je skočil pokonci Nemeček in udaril Ferija po hrbtu in nato je izgubil zavest. Prišlo je do nemira in fantje iz Pavlove ulice so izkoristili priložnost in jih pregnali iz gradbišča. Potem, ko so pobrali Nemečka, jim je s slabim glasom povedal, da medtem, ko je ležal v svoji sobi, mu je v glavi zvonilo, da mora pomagati svojim prijateljem, ker se jim ne piše dobro.

Kmalu je prišla Nemečkova mami, ki ga je odpeljala domov in Boka je s stisnjenim srcem ostal zavedajoč črnemu koncu pred hišo pogumnega fanta. Prišel je tudi Feri Ač, ki ga je privedla novica. Naslednji dan je Boka ponovno obiskal svojega prijatelja in povedal mu je, da ga je obiskal Feri Ač, nato je bil Nemeček ponosen, ter da je kit-društvo spet vneslo njegovo ime v zapisnik z velikimi črkami. Vsi so bili žalostni, ker so vedeli, da za njega ni rešitve in sam Nemeček je vedel, da bo umrl, zato je proti koncu spet začel bloditi, ker mu je bila všeč bitka za gradbišče. Na koncu se je umiril in izdahnil.

Po smrti prijatelja, je bil Boka depresiven in odšel je proti gradbišču in ko je prišel, je videl gradbenega inženirja, ki je meril gradbišče, da bi lahko zgradili trinadstropno zgradbo. Boka je ugotovil, da je bilo vse zaman in prvič končno spoznal, kakšno je dejansko življenje.

Vrsta dela: roman

Mesto nastanka: Budimpešta, center mesta

Čas nastanka: leta 1889

Osebe: Janoš Boka, Ernest Nemeček, Feri Ač, Gereb, Vajs, profesor Rac, Janko, Čengej, Boka

Opis oseb

Ernest Nemeček – majhen deček, nežen in krhek, blond lasje. Bil je preprost in enostaven, komaj zaznaven. Komaj je čakal, da ga nekdo opazi, čeprav se to ni pogosto zgodilo. Njegovo suho in slabotno telo, so bili morda razlog, ker je bil vedno žrtev draženja. Bil je sin krojača in bili so zelo revni. V organizirani vojaški organizaciji so vsi imeli čine, razen njega, bil je navaden vojak. Bil je srečen in zadovoljen in ko je moral je lahko ubogal. Čeprav je bil šibek in ranljiv, je bil borbenega duha. Branil je svoje gradbišče in pogosto so ga nasprotniki bolj hvalili več, kot njegovi prijatelji. Njegovo žrtvovanje, pravzaprav smrt, čeprav je bila tragična, je združila fante.

Janoš Boka -klicali so ga general Boka, ker je bil vodja fantov iz Pavlove ulice. Bil je močan in pogumen, pošten, inteligenten in moder. Avtor ga je opisal, kot fanta za katerega se zdi, da ima več let, kot jih je imel. Imel je štirinajst let, toda ko je govoril, je vsak dobil vtis, da je starejši. Razlog je bil njegov globoki glas in po drugi strani je bil vedno resen. Redko je izgovoril kakšno neumnost. Bil je čustven, najbolj ga je šokirala smrt Nemečka in takrat se prvič ni obnašal, kot moški, ker je tako jokal.

Feri Ač – vodja nasprotnikov, ki so se imenovali “Rdeče srajce”. Čeprav je bil nasprotnik fantov iz Pavlove ulice, ni bil zloben in odbijajoč. Njegov nastop je spominjal na viteštvo, bil je čokat, temen in na njegovih ramenih se je lepo ujemala rdeča srajca. Tudi Nemečka je navdušil. Bil je resnično zaskrbljen za Nemečka.

Opomba o avtorju

Ferenc Molnar se je rodil leta 1878 v Budimpešti, kot Ferenc Neumann. Ostal je znan, kot dramatik, avtor, pisatelj ter eden od najbolj znanih pisateljev, ki so bili aktivni v 20. stoletju.

Ferenc je bil avtor, katerega so bile njegova ljubezen komedije, prav tako tudi romani in najbolj otroške zgodbe o zanimivih dogodivščinah otrok na njihovi poti odraščanja, tako kot je bilo v delu “Junaki Pavlove ulice”.

V času Prve svetoven vojne je Ferenc delal, kot vojni dopisnik in poleg tega je ostal v spominu tudi, kot veliki zagovornik nekdanje Avstro-Ogrske. Zaradi svojega dela je dobil priznanje od Habsburžanov in na drugi strani je dobil veliko kritik s strani sodelavcev, ki so bili z razliko od njega orientirani pacifistično.

Kmalu je sledilo izseljevanje v Ameriko v času Druge svetovne vojne, zaradi strahu nacističnega preganjanja Judov. Umrl je v New Yorku leta 1952, v 74 letih življenja.

Čeprav je napisal veliko del, je slavo dobil z delom “Junaki Pavlove ulice”, ki velja za eno izmed najboljših knjig za otroke. Njegovi najbolj znani romani poleg omenjenega so “Čoln brez gospodarja”, “Eva”. Junaki Pavlove ulice je roman, ki je večkrat zaščiten in je med najbolj branimi v Madžarski. Pisal je tudi drame: “Liliom”, “Čuvaj” in “Labod”.