Jonatan Livingston Galeb obnova
Jon Livingston Galeb se ni nikoli mogel prilagoditi ostalim galebom. Primarni cilj mu ni bil vsaki dan leteti, da bi našel vrženo hrano od ribarja. Bil je uporniški galeb, katerega niso zanimala pravila. Hotel je dosegniti največjo hitrost in se naučiti hitro leteti. Vsakodnevno je raziskoval meje svoje mogočnosti z vajami v samoti najbolj zapletenih zavojev in letov. Ločil se je od jate in postal je samotar.
Družina ga je prosila, da se prilagodi ostalim galebom in poskuša živeti v jati. On jim je hotel ugoditi v tem in v takem življenju ni bil srečen. Ni ga zanimala jata niti kričanje z ostalimi galebi in zmeraj se je ponovno vrnil k samemu sebi.
Nikoli ni bil zadovoljen s samim sabo, hotel je postati popolen v letenju in vsakodnevno je vse več vadil. Na hitro je dosegel svetovni rekord in postal najhitrejši baleb z letečo hitrostjo 165 km na uro. Takrat se je zrušil v morje in onesvestil.
Plavajoč žalostno zasliši glas v sebi, da je on omejen galeb in da mora to sprejeti. Takrat se odloči vrniti v jato. Ko je bila skoraj noč galeb ponovno sliši glas, ki mu govori, da galebi ne morejo leteti ponoči in da nimajo kratkih sokolovih kril niti oči za nočni let. Ni se oziral na glas in nadaljuje z letom.
Nenadoma je začel razmišljati, da mora samo ukriviti dolga krila in leteti umirjeno. Ne razmišljujoč o enem trenutku nevarnosti poskoči v višino od 600 metrov in dosegel hitrost od 260 km na uro. Pozabil je na dano obljubo, da se bo vrnil k prejšnjemu življenju in ponovno je vsakodnevno vadil hitrost. Nahitro je dosegel hitrost od 396 km na uro. Niti en galeb ni dosegel take hitrosti.
Bil je ponosen na sebe in svoj uspeh in komaj je čakal, da ga proslavi z ostalimi galebi. Vendar na njegovo začudenje noben ni bil presrečen njegovim rekordom. In ne samo to starešina ga je imenoval, da je osramotil svojo jato. Izločil ga je iz jate in mu naročil naj odide živeti na Daljne Pečine. Čeprav jim je objasnjeval novi smisel življenja noben ni imel posluha za to.
Od takrat je živel sam, vendar lepim življenjem. Njegovo življenje je imelo smisel in poleg tega živel je dobro in lahko se je prehranjeval. Dolgo je živel.
Neke noči sta se mu prikazala dva galeba. Videl je, da onadva letita z večjo hitrostjo in mnogo bolje. Vodila sta ga z zemlje v nebo. Tam je v skupini svojih istomišljenikov vadil lete. In pokazalo se je, da jih je zelo malo. Njegov inštruktor Sullivan mu je rekel, da je razlov v tem, da je to samo en del življenja in da jih vsaki galeb spreminja glede na to, kaj se je naučil v predhodnem. Vendar Jon se je naučil v življenju vse.
Starešina Čjang ga je podučil o letu in nahitro je dosegal neverjetne hitrosti. Z močjo misli se je Jon vrnil nazaj na zemljo. Vse več je razmišljal o svoji jati, katera ga je izgnala in želel jim je pomagat, da jih nauči o vsem, da postanejo svobodni. Vrnil se je na daljne Pečine, kjer je spoznal še enega galeba, katerega je jata iz istega razloga izgnala. To je bil galeb Fletcher Lynd. Na hitro se jima je pridružilo še več izgnanih galebov in vsi skupaj so vadili letanja.
Po mesecih vadbe so se odločili vrniti v svojo staro jato in jim pokazati kaj znajo. Čeprav so jim vsi na začetku obračali hrbte, nahitro se je krog okoli njih večal. Vse več galebov si je želelo naučiti tako leteti.
Hitro je Fletcher postal njihov glavni inštruktor medtem, ko je Jon odšel poučevati neko novo jato. Fletcher je ostal v upanju, da bi nekega dne ponovno srečal Jonatana Livingstona.
Vrsta dela: pripovedka
Mesto nastanka: nebo in zemlja
Glavni liki: galeb Jonathan Livingston, Fletcher Lynd in Sullivan
Avtor: Richard Bach
Opomba o avtorju
Richard Bach David je ameriški pisatelj rojen 23. junija 1936.
Prve tri knjige so govorile o letenju avionov in odražale so njegovo ljubezen do letenja. To so bile Stranger to the ground 1963, Biplane 1966 in Nothing by Chance 1969.
Šele njegova četrta knjiga Jonatan Livingston Galeb objavljena leta 1970 ga je naredila priljubljenega in znanega pisatelja.
Pri Bachu je letenje metafora življenja in življenje je iskanje proces stalnega učenja in ponovnega odkrivanja tistega kar človek od nekdaj zna in ni tega pozabil.
Dodaj odgovor