Hlapci

Drama Hlapci je petdejanska, a jo razdelimo na dva dela, v kateri pisatelj v prvem delu prikazuje vedenje izobraženstva, v drugi pa opisuje etično krivdo in očiščenje.

Hlapci obnova

V uvodu lahko razberemo kraj in čas dogajanja, like in družbene okoliščine. Prostor dogajanja je javni prostor, pred županovo hišo na gostilniškem vrtu, kjer se roman tudi začne.

Začne se s sestankom Jermana in Ančke na dan volitev, na katerih je zmagala klerikalna stranka. Jerman, ki je bil učitelj se sreča z Ančko, v katero je zaljubljen. Spozna da ga ne jemlje resno in postane mu jasno, da ga zapušča, ker je preresen in dolgočasen. Nato spoznamo še naslednje osebe, učiteljici Minko in Geno, Lojzko, Komarja, učitelja Hvastjo, župana, zdravnika in nadučitelja, ki vsak po svoje predstavi svoje poglede na svet.

Vsi čakajo na rezultate volitev in so usmerjeni v zmago liberalne strani. Mislijo le na zabavo in ples, ko jim poštar sporoči izid volitev, pa se vsi spremenijo. Najbolj se vidi v prizoru, ko med njih stopi župnik, ki ga vsi pozdravijo, razen Jerman. V njem vidi enakovrednega nasprotnika.

Drugo dejanje se dogaja v knjižnici, ki je hkrati tudi zbornica, kjer poteka »čiščenje«. Nadučitelj in Komar, ki sta na strani klerikalcev, odstranjujeta knjige, ki niso bile primerne za takratni politični prostor. Izločila sta njige, ki naj bi jih v knjižnico prinesel Jerman, med njimi so bila tudi dela od avtorjev Cankarja, Aškerca in Tavčarja.

Komar je moral tudi poklekniti pred učiteljem Hvastjo, v znak pokore, ki mu jo je učitelj naložil in hvali se s tem, da je ponižnost čednost kristjana. Medtem v zbornico prideta tudi Lojzka in Geni, ki sta se že spreobrnili in onidve se hvalita z rožnim vencem.

Medtem pride župnik, ki ga vsi hitijo pozdravit. Prišel je, da bi jih povabil na večerjo. Z zamudo vstopi še Minka, ki se opraviči s tem, da je bila pri spovedi. Župnik je, kot oseba hladen in trd človek, ki učitelje ošteva zaradi njihove preteklosti in jih poziva k ponižnosti.

Komar izda župniku, da je videl Jermana, kako se rokuje z brezbožnim kovačem Kalandrom. Nato vstopi še Jerman, ki se rokuje z župnikom in svetuje mu naj ljudi pusti pri miru. Župnik omeni njegovo mater in takrat se mu Jerman upre. Ne prenese, da bi kdorkoli govoril o njegovi materi, ki je zanj sveto bitje. Drugo dejanje se konča s pripombo Jermana o protireformaciji in narodu – drhali, ki jo pove pred Komarjem.

Tretje dejanje se dogaja v Jermanovi sobi, ki je sicer skromna, a je v njej veliko knjig. Knjige na njega vplivajo, kot na luč razumnika. Tu nato s Kalandrom načrtujeta njuno nadaljne delovanje, pri čemer ju zmoti Lojzka, ki prinese Ančkino sporočilo.

V pismu Ančka Jermanu sporoča, naj ne misli nanjo in naj jo pozabi. Zatem vstopita še pijani Komar, ki začne žaliti Jermana in župnik. Tu pomembno vlogo odigra Jermanova mati, ki na njegovo prošnjo prinese Kalandru kosilo. In ko je prišel še župnik, pogrne mizo z belim prtom in mu ponudi čaj, s čimer je izrazila svoje nestrinjanje s sinom. Župnik je prišel k Jermanu, da bi se še enkrat v miru pogovorila, saj ga je nenazadnje cenil, kot poštenega moža, a ostane njegovo mnenje nespremenjeno.

Župnik mu nato začne groziti in takrat se Jerman odloči, da dokončno iz ljudi hlapcev, napravi ljudi. Župnik še pove, da se zaveda posledic svojega delovanja. Vrh te drame, je prav ta Jermanova odločitev za dejanje. Pokaže se igra, kjer se odločno izkaže izid boja, kjer nasprotni igralec pripelje glavnega junaka do odločitve, ki ga pripelje v propad.

Pri Jermanu se oglasi tudi pijani Pisek, kar dokazuje to, da se Jerman druži s pijanci in nepridipravi. Tretje dejanje se zaključi z Jermanovo materjo, ki mu pove, da umira in na kolenih ga prosi, naj ne pozabi Boga. Jerman se kljub materinim prošnjam, poda na svojo začrtano pot.

Četrto dejanje se znova dogaja v krčmi, kjer Kalander in Jerman pripraljata zborovanje delavcev. Zborovanja se udeleži zelo malo delavcev, se ga pa udeleži veliko nasprotnikov. Jerman začne svoj govor, in po njem se vname pretep. Tu se izkaže, da je Komar skrajno negativna oseba, saj začne zbirati podpise za Jermanovo premestitev.

Nazadnje še krčmar Jermanu in njegovim prijateljem odpove gostoljublje. Njegove besede sicer zvenijo povsem pošteno, saj pove, da mora živeti od svojega dela in si ne želi imeti sitnosti v krčmi. V krčmo vstopita tudi župnik in Kalander, ki skuša Jermana obraniti.

Nato se peto dejanje odvija v Jermanovi sobi, kjer sta tudi Gena in Lojzka. V njem izvemo, da je bil Jerman premeščen na Goličavo. Obišče ga tudi Hvastja, ki mu je prinesla koline za na pot. Hvastja in Lojzka pa zaslutita, da se Jerman želi ubiti in ko pride Kalander po navodila za nadaljne delovanje, se ne obnaša več voditeljsko in to vlogo prepusti Kovaču.

Zatem pride še župnik, ki Jermanu naloži pokoro in upanje, prizna pa mu tudi, da je navsezadnje le delal prav. Jermanova mati res na koncu umre in nazadnje vse prosi za odpuščanje.

Konec drame je simbolen. Jerman se odloči, da naredi konec svojemu bednemu življenju in vzame revolver v svoje roke. Vendar tik preden sproži revolver, zasliši materin glas in Lojzkino ljubezen, ki ga prikličeta nazaj v življenje. Jerman doživi katarzo oziroma očiščenje.

Vrsta dela: satira

Kraj dogajanja: vas na Slovenskem

Liki: Jerman, Lojzka, Hvastja, Geni, župnik, nadučitelj, Komar, Kalander

Avtor: Ivan Cankar

Opomba o avtorju

Ivan Cankar je bil slovenski pisatelj, dramatik in pesnik. Rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki v Avstro-Ogrski, na Klancu, kot eden izmed dvanajstih otrok. Po končnani osnovni šoli na Vrhniki, je odšel na ljubljansko realko. Tu se je pridružil dijaškemu društu Zadruga, kjer je navezal stik s pisatelji Murnom, Kettejem in Župančičem. Prve pesmi je napisal že v dijaških letih.

Po maturi je odšel na Dunaj, študirat tehniko, a se je kmalu prepisal na slavistiko. Po študiju se je preselil v Sarajevo, vendar je kmalu dokončno prišel živet nazaj v Ljubljano.

Kmalu je po daljši bolezni umrl v deželni bolnici v Ljubljani 11. decembra 1918. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v Grobnici Moderne, kjer so poleg njega pokopani še Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič, ki so bili vsi skupaj predstavniki slovenske moderne.

Pisateljeva prva pesniška zbirka je bila Erotika, s katero se je uvrstil v začetek slovenske moderne. V zbirko je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. Kmalu pa je pesništvo opustil in posvetil se je prozi in dramatiki. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma, je pisal povesti, novele romane, črtice in dramska besedila.

Njegova najbolj znana dela so: Na klancu (1903), Hlapec Jernej in njegova pravica (1907), Hlapci (1910), Za narodov blagor (1901), Kralj na Betajnovi (1902), Kurent (1909), Novo življenje (1908), Martin Kačur (1905).