Heraklej

Slavni grški junak Heraklej je bil sin nesmrtnega vladarja bogov Zevsa in zemljanke Alkemene. Že kot otrok je bil močnejši, kot odrasli možje in vsi v Tebah so govorili o njem. Slepi prerok Teiresias mu je celo prerokoval, da bo junak in da bo postal nesmrten.

Heraklej obnova

V tistem času so ga učili najboljši učitelji, med urami pa je bil zelo nestrpen in nekega dne, ko ga je učitelj glasbe okaral in vanj vrgel liro, je nato učitelj umrl. Za kazen so ga poslali v gore, kjer je pasel ovce in tudi tam ni bilo nobenega pastirja, ki bi se lahko po moči kosal z njim.

Nekega dne je srečal dve ženski. Prva ženska, ki se je imenovala Lahkomiselnost mu je ponujala lahko življenje, druga Preudarnost pa preudarno življenje. Heraklej se je odločil za drugo žensko, preudarno življenje. Na poti, ko se je vračal v Tebe je srečal Minijce, kako so pobirali davke in zato jih je nagnal. Sovražni kralj Ergin je tedaj zahteval, da mu izročijo Herakleja, vendar so se tebanski mladeniči odločili, da se bodo pod njegovim vodstvom rajši borili proti njemu.

Minijci so jim odnesli vso orožje, zato so se borili s starim, ki so ga sneli s sten v templju. Heraklej je postavil sovražni vojski zasedo v soteski, premagal Minijce in jih s svojimi vojščaki zasledoval do prestolnice Minijcev. Domov so se vrnili z bogatim plenom in olimpijske bogove je razveselilo Heraklejevo junaštvo, zato so ga obdarovali. Apolon mu je tako dal lon in ščit, Hefajst zlat tul in Hermes meč.

V Mihenah je tedaj vladal Heraklejev starejši sorodnik, kralj Evristej, ki mu je zavidal in od njega zahteval, da mu služi. V delfskem preročišču so Herakleju dejali, da mora narediti deset dobrih del za kralja Evristeja, a on mu je dajal najbolj nevarne naloge.

Tako se je Heraklej boril z nemejskim levom, grozovitim zmajem Hidro, ki je imela sedem glav, divjim merjascem, moral je pripeljati košuto boginje Artemide, pregnati iz Grčije stimfalske ptice z železnimi kremplji in kljuni, kralju Avgiju je moral očistiti hlev v enem dnevu, iti k kralju Diomedu po divje konje, ki so jih hranili s človeškim mesom, prinesti dragocen pas od Amazonk.

Heraklej je vse te naloge izpolnil in zato ga je kralj še za zadnjo deseto nalogo poslal po črede k velikanu Gerionu, ki je živel na Iberskem polotoku. Ko je govedo pripeljal k Evristeju je ta zatrjeval, da je opravil samo osem nalog, saj mu je Hidro pomagal ubiti pastir, za čiščenje hleva pa je dobil plačilo. Zato mu je dal še eno nalogo, da mora prinesti zlata jabolka iz vrta Hesperid za katerega nihče ni vedel kje je. Heraklej se je odpravil v iskanje in med iskanjem je pomagal različnim ljudem.

Osvobodil je Prometeja, ki mu je svetoval kako bo našel zlata jabolka. Na poti je srečal tudi pritlikavce Pigmejce in končno je prispel v deželo Hesperid, kjer je živel velikan Atlas, ki je podpiral nebeški obok, da ni padel na Zemljo. Heraklej je namesto Atlasa držal nebeški obod, medtem ko je on uspaval zmaja, ki je čuval zlata jabolka in nato za njega utrgal tri jabolka. Heraklej jih je prinesel pred Evristeja skupaj s pritlikavci Pigmejci. Ljudje pa so Herakleja vedno bolj cenili, kot junaka.

Ostala je še ena naloga in Evristej mu je naročil, naj mu pripelje triglavega psa Cerbera, ki straži vhod v podzemlje mrtvih. Heraklej je pripeljal psa v Mikene in vsi so se ga bali, tudi Evristej in nato ga je zadovoljen odpeljal nazaj v Had.

Po uspešno opravljenih nalogah je bil junak sedaj svoboden in tako je potoval po svetu. Kamorkoli so ga poklicali na pomoč, je rad priskočil. Ko je zmagal v lokostrelstvu, naj bi za nagrado dobil kraljevo hčer Jolo, a mu je ta ni hotel izročiti.

Ogorčen nad krivico, je odšel obiskat svojega prijatelja kralja Admeta, ki pa je žaloval za svojo umrlo ljubljeno ženo Alkesto, ki je umrla namesto svojega moža. Heraklej je hotel pomagati svojemu prijatelju, zato je odšel v Had prosit naj se Alkestina duša vrne v njeno telo in Had jo je vrnil. Heraklej pa je moral tudi obljubiti, da se v podzemlje nikoli več ne bo vrnil.

Na poti od srečnega Admeta je srečal Jolinega brata, ki ga je prosil naj se vrne in poišče tata konjev, saj so okrivili Herakleja. Tedaj se je v Herakleju prebudila hudobna vzkipljivost in v jezi je zgrabil kraljevega sina okoli pasu in ga vrgel v prepad, da je kraljevič umrl. S tem dejanjem pa je zelo razjezil svojega očeta Zevsa, ki mu je moč podaril, da bi z njo pomagal pomoči potrebnim, ne pa da ubija.

Kaznoval ga je z vročico in njegova moč je naglo izginjala. Nato je odšel v delfsko preročišče, kjer so mu svetovali, naj gre za tri leta v suženjstvo, da bo pomiril bogove. Z ladjo je odpotoval v Afriko, kjer so ga prodali za sužnja kraljici Omfale in ko je izvedela, kdo je on, mu je podarila svobodo. Po vrnitvi je še enkrat prosil za roko kraljeve hčere, a za njeno roko se je potegoval tudi rečni bog Ahel, ki je spreminjal svojo zunanjost. Kralj jima je zato ukazal naj se za njeno roko borita.

Heraklej je premagal svojega tekmeca in se poročil s prelepo Dejanejo. Rodila mu je sina Hilosa in njuna sreča je bila popolna. Kmalu pa se je začel dolgočasiti in zato se je z ženo odpravil na pot in prišla do reke, kjer so kentavri prenašali popotnike preko reke. Kentaver, ki je prenašal Dejanero se je zaljubil v njo in jo hotel ugrabiti, a je Heraklej vanj izstrelil puščico. Kentaver pa je svetoval Dejaneri naj napolni skodelo njegove krvi in če jo bo hotel Heraklej zapustiti, naj to kri premaže po njegovi obleki in se bo on vrnil k njej.

Dejanera mu je verjela in zajela njegovo kri. Heraklej pa se je kmalu odpravil v vojno z Jolinim očetom, ga premagal, Jolo pa kot ujetnico poslal k svoji ženi. Dejaneri so povedali, da oče Joli ni dovolil, da se poroči z Heraklejem, zato je postala žalostna in ljubosumna. Takrat se je spomnila na kentavrovo kri in z njo premazala Heraklejevo obleko, katero je on oblekel za slovesnot. Med žrtvenim obredom je on nenadoma padel po tleh in se zvijal v strašnih bolečinah. Dejanera pa je obupana pobegnila iz dvorane in se v svoji sobi zabodla z mečem.

Umirajoči Heraklej je na ladji priplul v domovino in njegovi prijatelji so ga na grmadi zakurili. Medtem, ko je grmada gorela, so švigali proti nebu ognjeni bliski in zemljo je streslo strahovito grmenje. Nad grmado se je, kot svetel oblak spustila boginja Aten, ki je odnesla Herakleja v nebeške dvore med bogove. Tako so se uresničile besede slepega preroka, ki je rekel, da bo Heraklej postal nesmrten. Njegova zgodba pa se je skozi stoletja širila z ustnim izročilom.

Vrsta dela: bajka

Kraj dogajanja: stara Grčija

Čas dogajanja: pred davnimi časi

Liki: Heraklej, Dejanera, Evristej, Jola

Avtor: Gustav Schwab

Opomba o avtorju

Gustav Benjamin Schwab se je rodil 10. junija 1792 v Stuttgartu. Bil je nemški pisatelj, založnik in duhovnik ter avtor mnogih pesmi, potopisov in literarnih spisov.

Uredil je zbirko izvirnih zgodb za nemški narod in tri obsežne knjige, kjer pripoveduje stare zgodbe, mite in legende. Delo se imenuje “Najlepše zgodbe antike” (1838-1840) in to je bilo njegovo najpomembnejšo delo.

Delo je prevedeno na mnoge svetovne jezike in v nemških šolah je to delo obvezno za domače branje. Postala je najbolj znana zgodba iz starih časov. Pritegnil je pozornost in zanimanje bralcev, zaradi Schwabovega pripovedovanja in domišljije in tudi zaradi svoje verodostojnosti, ki je kljub njegovemu zdravljenju mitoloških referenc ostalo ohranjeno.

Prav tako je uredil tudi zbirko originalnih nemških ljudskih pripovedk in rekov (Das Buch der schönr sten Geschichten und Sagen, 1836-1837).

Umrl je 4. novembra 1850 v Stuttgartu.