Drama “Hedda Gabler” avtorja Henrika Ibsena prikazuje edinstven čas in prostor, pogosto starinskega mehanizma proze in dramatike, v katerem se celotna zgodba dogaja v enem zaprtem prostoru ter zelo kratkem času.
Že samo ime igre je primerno, zaradi tega ker celotna zgodba govori o tragediji Hedde Gabler, ki zaradi lastnega nezadovoljstva z izgubo aristokratskega življenja v meščanski družini, dela spletke in manipulira z usodo drugih, da bi jim škodila.
Tragedija Hedde Gabler, kot osebe se ne nahaja samo v njenem samomoru, temveč v popolni nezmožnosti, da se spremeni, kot oseba in prilagodi na novo življenje, brez da pade v melanholijo, ki jo izkazuje na druge ljudi. To spoznamo, ko Hedda govori Lovborgu “naj ima lepo smrt”, kar se lahko razloži, da ona svoje življenje, kot tudi življenja drugih ljudi, šteje za nadvse žalostna in nezadovoljna, zaradi česar so njeni edini upi, ki jih ima, upa da bo vsaj v smrti srečna.
Praznina Heddininega življenja je prikazana tudi v drugih stvareh, kot je, ko prepove Tesmanu, da uporablja besedo “mi” in “nas” ko govori o sebi in svoji ženi Heddi, s tem, ko popolnoma ignorira besedo, da je noseča, s tem ko zabava, ker Tesmana skrbi, če bo imela dovolj denarja, da ji ugodi in v tem na kakšen način manipulira vse okoli sebe.
Heddino življenje je odvisno od plemiške estetike lepote in denarja in ne morale, ki za njo ne pomeni veliko. Vsi moški liki so pravzaprav zaljubljeni v Heddo zaradi njene lepote, kar ona brez razmišljanja izkorišča.
Brack kljub svojim slabostim, želi biti iskreno Heddin prijatelj in Tesman želi, da ga bi ona resnično ljubila, toda vse to so ideje po Heddinem mišljenju nične, ker meni, da nihče od njih ni na njeni ravni. Zaradi te popularnosti, ki jo uživa, Hedda zlahka doseže svojo družbeno moč med drugimi liki, zaradi česar z njimi lahko manipulira za svojo zabavo, brez da oni sploh karkoli vedo, kaj se dogaja. Na nek način bi lahko rekli, da je Heddina moč tolikšna, da njen samomor pripelje do uničenja življenja ostalih likov.
Hedda Gabler obnova
Dejanje te drame se odvija v Tesmanovi dnevni sobi in sosednji manjši sobi. Jurgen in Hedda (rojena Hedda Gabler) sta pravkar poročen par, ki sta se vrnila iz šestmesečnega poročnega potovanja. Hedda je aristokratinja in ima razvit okus za drage in drobne stvari. Razkrije se, da je Hedda noseča. Na začetku prvega dejanja, pride Tesmanova teta Julle na obisk. Julle je vzgojila Tesmana in mu še vedno finančno pomaga, ter imata tesen odnos. Hedda po drugi strani nima rada tete Julle in zato jo Tesman prosi naj bo vljudna do Julle, vendar je jasno, da Heddo ne zanimata niti Tesman niti Julle.
Kmalu pride gospa Elvsted z novico o tem, da se je Tesmanov akademski nasprotnik Ejlert Lovborg vrnil v mesto. Lovborg je nekoč blestel, toda zdaj je bil pijanec, toda zgodba Elvsted trdi, da je prenehal piti in se ponovno oblikoval, toda gospa Elvsted se sama po sebi ne zdi preveč prepričana. Hedda pregovori Tesmana, da pusti njo in gospod Elvsted same in jo prosi naj ji pove resnico o Lovborgu. Gospa Elvsted pojasni Heddi, da se boji, da bo Lovborg znova začel piti in da je prišla obiskat Lovborga, brez tega, da njen mož ve za to, ker ima on še vedno Lovborga za pijanca. Gospa Elvsted nato odide.
Pride sodnik Brack, ki prinaša govorice iz mesta s sabo o tem, da je Lovborg zelo uspešen in da so mu pravzaprav ponudili delo na Univerzi, katero je Tesman želel dobiti za sebe. Brack odide in Tesman zaupa Heddi, da bosta morala zmanjšati stroške, če ne dobi službe na Univerzi.
V drugem dejanju se Brack vrne kasneje in sreča Heddo, ki se igra s pištolami od dolgčasa. Govorita in se strinjata, da bi morala biti dobra prijatelja, ker imata podobne značilnosti. Hedda pravi Bracku, da ji je bilo dolgčas na poročnem potovanju in da nima posebnih občutkov do doma, ki ga je Tesman kupil, misleč da si želi tam živeti. Kmalu pride Tesman in pogovor se spremeni na moško zabavo, ki jo zvečer organizira Brack. Nepričakovano pride Lovborg in govori s Heddo, medtem ko Tesman in Brack pijeta v sosednji sobi. Pride gospa Elvsted in Hedda zlobno napoti Lovborga na njo, tako da mu pravi, kako je njo skrbelo, da bo ponovno začel piti. Takoj ko to omeni, se Lovborg takoj odloči piti in se priduži Tesmanu ter Bracku v sosednji sobi, ter kasneje odide z njiima na moško zabavo. Gospa Elvsted je vznemirjena in čuti krivdo, toda Lovborg ji obljubi, da se bo vrnil čez nekaj ur, da odide z njo domov.
Tretje dejanje se odvija tik pred zoro. Gospa Elvsted sedi v sobi in čaka Lovborga, da se vrne, medtem ko Hedda spi na kavču. Hitro se zbudi in pravi gospe Elvsted naj odide spat v njeno sobo. Pride Tesman in vznemirjeno pravi Heddi, da ima Loveborgov rokopis, kateremu je padel, ko se je vračal pijan domov. Toda Tesman se odloči, da bo vrnil Loveborgov rokopis, vendar je bil povabljen k svoji teti Rini, ki umira.
Vrne se Brack in pravi Heddi, da je Tesman odšel domov ravno prav, ko je Lovborg znova padel v probleme in da je bil Lovborg aretiran. Brack odide in pojavi se Lovborg, ki je nekako prišel iz pripora. V dnevni sobi sreča Heddo in ji v obupu pravi, da je uničil svoj rokopis, toda kasneje prizna, da ga je izgubil zaradi pijanosti in da se želi ubiti zaradi tega. Hedda še naprej zanika, da bi ona imela njegov rokopis in namesto rokopisa mu v roke da pištolo, z besedami naj ima lepo smrt. Lovborg odide in Hedda zažge rokopis, Lovborga in gospo Elvsted pa ima za otroka in oba prezira.
Četrto dejanje se začne v zatemnjeni dnevni sobi Tesmanovih v katero pride teta Julle. Vsi so oblečeni v črno. Kmalu skozi dialog spoznamo, da je teta Rina umrla. Julle pride uničena. Pojavi se gospa Elvsted, ki pojasni prisotnim, da je Lovborg v bolnici. Takoj za njo v dnevno sobo pride Brack, ki potrdi, da je Lovborg resnično v bolnici, toda da je že umrl, tako da se je ustrelil v prsa. Tesman in gospa Elvsted se odločita, da na novo sestavita Lovborgov rokopis na temelju njegovih beležk in knjige, ki jo je shranila gospa Elvsted. Ko se gospa Elvsted oddalji, se Tesman zaupa Heddi, da je Lovborgova smrt pravzaprav bila zelo žalostna nesreča, v kateri je pištolo po nesreči sprožil, toda da se ve, da je pištola pripadala Heddi. Tesman sumi, da je pravzaprav Hedda dala pištolo Lovborgu.
Hedda odide iz dnevne sobe in nekaj časa igra na klavir, potem pa se sama ustreli s tisto drugo pištolo, ki ji je ostala.
Vrsta dela: drama
Čas nastanka: en dan in noč
Mesto nastanka: dnevna soba Tesmanovih in sosednja manjša soba
Osebe: Hedda Gabler, Jurgen Tesman, Julle Tesman, Sodnik Brack, Ejlert Lovborg, Gospa Elvsted, Berte, Teta Rina
Analiza likova
Hedda Gabler – Aristokratska hči Generala Gablerja, ki je bila od otroštva navajena na največji luksuz in življenje v visokem razredu. Na začetku drame spoznamo, da je poročena z Jurgenom Tesmanom, akademikom kateremu družba predpostavlja svetlo prihodnost, toda kateri kot takšen nima veliko denarja in ne živi življenjskega stila, na katerega je navajena Heddal. Hedda je inteligentna, lepa, nepredvidljiva, pogosto zlobna in nepoštena mlada ženska, ki rada manipulira z drugimi ljudmi, da bi oni naredili vse, kar jih zaprosi.
Jurgen Tesman – Tesman je drag, družaben in pameten moški, ki dela vse kar je v njegovi moči, da bi ugodil svoji ženi. Zaradi prevelike ljubezni do nje, ki jo občuduje, Tesman sploh ne opazi kakšna je Hedda in še manj opazi, da ona manipulira njega in vse njegove prijatelje. V drami Tesman pogosto izpade zelo naiven, celo neumen v tej naivnosti, kot otrok, zlasti ko živcira Heddo in se obnaša nezrelo za svoja leta. Zaradi tega kontrasta ima občinstvo razlog, da simpatizirajo s Heddo v takšnih situacijah, ko bi pravzparv morala simpatizirati s Tesmanom. Tesman upa, da bo dobil profesorsko mesto na Univerzi, kot profesor zgodovine, toda v tem načrtu nenehno tekmuje z bivšim kolegom in akademskim nasprotnikom Ejlertom Lovborgom. Na začetku drame se zdi, da je nedvomno, da bo Tesman dobil profesorski položaj, ker Lovborg pije, zaradi česar je Tesman srečen. Tesmana je vzgojila njegova teta Julle.
Julle Tesman – Jurgen jo kliče ‘teta Julle, kot je prikazana v drami. Julle je dobrosrčna stara ženska, ki ima velik smisel za empatijo, zaradi česar nenehno pomaga drugim. Po smrti Tesmanovih staršev, ga ona vzame k sebi in vzgaja, kot lastnega otroka. Julle neprestano sanjari in pregovarja Tesmana in Heddo, naj imata otroke, misleč da bo to vsem polepšalo življenje, toda Hedde to ne zanima. Teta Julle se zelo trudi, da bi imela rada Heddo kljub njeni hladnosti, toda razlike v njuni vzgoji in družbenem statusu so prevelike, da bi našli skupno temo. Teta Julle živi z bolno teto Rino, drugo Tesmanovo teto in je zelo vznemirjena, ko Rina umre.
Sodnik Brack – Brack je sodnik relativno nizkega položaja, toda rad se pokaže s svojo predstavo. Je tesen prijatelj Tesmana in Hedde in pogosto obiskuje njun dom, v katerem je vendo dobrodošel. Sodnik Brack ima veliko znancev in vez na visokih mestih, zaradi česar je v glavnem prvi, ki prinese novice in čenče Tesmanovima o tem, koliko ima Tesman možnosti, da dobi visoko pozicijo na Univerzi. Brack ima rad visoko družbo in rad manipulira z ljudmi in se vmešava v njihovo delo, zaradi česar zelo hitro razvije tesno prijateljstvo s Heddo, s katero se strinjata v številnih mnenjih. Je ciničen, zgovoren človek, ki ni vezan na nič, da bi dosegel svoje egoistične načrte.
Ejlert Lovborg – Lovborg je problematičen genij in Tesmanov največji nasprotnik, ker je od njega odvisna Tesmanova finančna prihodnost. Po škandalu, problema, prepiru in pijančevanju, je Lovborg postal izobčenec iz javnosti in nihče ni želel govoriti z njim, kaj šele družiti ali biti viden v njegovi družbi. Lovborg nekako najde izhod iz svojega pijančevanja in napiše knjigo s katero se vrne v družbo, kjer ga ponovno vsi hvalijo, zaradi njegove pametnosti. Po številnih dobrih recenzijah napiše Lovborg drugo knjigo, čigar rokopis nosi s sabo, toda izgubi ga, ko se domov vrača pijan. Čeprav je zelo inteligenten in v glavnem dober človek, Lovbor ni v ničemer zmeren, zaradi česar mu je gospa Elvsted pomagala pri pisanju rokopisa. Nekoč je imel Lovborg tesno vezo s Heddo, čeprav se ne ve, če je bila to romantična ali prijateljska veza.
Gospođa Elvsted – Gospa Elvsted je dobra, pogosto naivna, pasivna, nežna in optimistična ženska. Gospa Elvsted in njen mož sta zaposlila Lovborga, kot učitelja za svoje otroke in gospa Elvsted je postala dobra prijateljica Lovborga, ki mu je zaradi tega pomagala pri pisanju rokopisa in napredovanju v njegovi akademski karieri. Na posestvi gospe Elvsted si je Lovborg opomogel od pijančevanja, ker ni odšel v mesto, kjer je na splošno pozvročil probleme. Takoj, ko se Lovborg odloči preseliti iz posesti nazaj v mesto, godpa Elvsted pride do Tesmanovih, da ju prosi naj skrbita za Lovborga, ker se boji, da bi se spet lahko napil. Delo gospe Elvsted je motivirano izključno zaradi prijateljstva in dobrih namenov, toda na koncu njena dela pridejo do slabih okoliščin po Lovborgu. Gospa Elvsted je odšla s Heddo v šolo, ko je mila majhna in se jasno spomni, kako jo je Hedda neprestano nadlegovala zaradi izmišljenih razlogov.
Berte – Berte je manjši lik, ki se v resnici imenuje George in je Heddina in Tesmanova služkinja, ki je prej delala pri teti Julle. Berte se trudi zadovoljiti Heddi, toda zdi se ji, da je to nemogoče in Hedda jo neprestano nadleguje.
Teta Rina – Tesmanova in Jullijina sorodkinja, ki je težko bolna na začetku drame, ter na koncu umre. Sploh se ne pojavi na odru, toda spoznamo skozi dialog, da je pomagala teti Julle pri vzgajanju Tesmana.
Opomba o avtorju
Henrik Ibsen, norveški dramatik se je rodil leta 1828 na Norveškem v meščanski družini. Bil je eden izmed najpriljubnejših dramatikov druge polovice 19. stoletja.
Ustvarjal je petdeset let in v tem času je zavaroval norveško dramo, kot pomembno mesto v književnosti Evrope.
V prvem delu svojega ustvarjanja so njegove drame v duhu romantike, vendar iz človeške teme in zgodovine. Sodobno dramo je napisal leta 1862 z nazivom “Komedija ljubezni”.
Ker ni bil zadovoljen z uspehi svojega življenja odide v Italijo in nato v Nemčijo. V tujini ustvari večino svojih del in v obdobju med leti 1864 in 1891.
Prve pesniške drame so bile “Brand” iz leta 1866 ter “Peer Gynt” iz leta 1867. Njegove drame su ukvarjajo s kritiziranjem družbe in lažne morale, katere hkrati postavlja v ospredje človeka, ki ne živi po družbenih pravilih.
Njegova najbolj znana dela so “Hiša lutk”, poznana kot “Nora”, “Strahovi”, “Sovražnik ljudstva”, “Divja račka” in “Gospa z morja”.
Dodaj odgovor