Hči lune

Hči lune obnova

Lučka je štirinajstletno dekle, ki živi v Ljubljani pri svojih posvojiteljih. Svojih bioloških staršev sploh ne pozna in ker ji je prava mati neznanka, si domišlja, da je njena mati luna. Luni zaupa vse, tudi v njeno čarobno moč. Lučka je že po naravi umetniška duša, zato tudi piše roman z naslovom Lucijana Asterija v vrtincu ljubezni, v katerem idealizira njene želje po pravi ljubezni.

Po končani osnovni šoli se Lučka odpravi na počitnice k babici, ki jo kliče omica na Dolenjskem. Tam pa ima vikend tudi njena najboljša prijateljica Erika, ki je hkrati sestrična Lučkini simpatiji Krištofu.

Krištof je po njenem fant, ki je najbolj očarljiv človek in največji umetnik, ter večkrat ga označi tudi za genija. Vendar Krištof pa že ima punco, ki ji je ime Diana in je zelo bogata, ter nesramna do drugih, v očeh fantov pa je videti, kot boginja. Krištof pa se je za to leto odločil, da bo del svojih počitnic preživel na Dolenjskem pri Eriki.

Erika ga je z veseljem sprejela, tudi zaradi tega, ker je vedela za Lučkino zaljubljenost v njega. Lučka je imela na dan njegovega prihoda čudne občutke, ker je bila prepričana, da ga sploh ne bo in da ne bo zanjo nič menil. Vendar sta takoj po njegovem prihodu odšla z Eriko obiskat Lučko, ki pa je jokaje ležala na postelji na podstrešju in za povrh vsega je še njena babica razkrila njeno skrivno zaljubljenost v Krištofa.

On se za to ni zmenil in je bil prijazen z Lučko. Naslednji dan je prišla tudi Krištofova punca Diana in zvečer so skupaj odšli na ples v hotel, kjer je grdo govorila z domačini in tako zanetila pretep med njimi. Naslednje dni so se srečevali skupaj, a je bila vedno prisotna tudi Diana.

Nekega dne pa se je Diana odločita, da odide po nakupih v Ljubljano in takrat sta se Lučka in Krištof zmenila, da se dobita ob devetih. Odšla sta do izvira zaljubljencev, za katerega je Lučkina omica rekla, da če pije iz njega izvoljenec, bo potem za vedno ostal na tvoji strani.

Lučka je Krištofa komaj prepričala, da je spil požirek te vode in nato sta se poljubila. Poljub se ji je zdel nagnusen in začela se je pripravljati tudi nevihta. Ker pa je bila že tema, sta se odločila, da se raje vrneta nazaj, a je ravno v tem trenutku odpovedala baterija in sta ostala brez svetilke. Ko sta iz teme poskušala najti pot iz gozda, jo je Krištof zmerjal in takrat je zaljubljenost kopnela iz minute v minuto.

Krištof se je vmes tudi spotaknil in zato sta potem počakala v gozdu, dokler se ne zdani. V tistem trenutku pa se je iz grma prikazal Bine, ki je bil do tistega trenutka nepridiprav, ki je vedno zafrkaval Lučko. Prišli so tudi ostali, Diana pa je zagnala vik in krik, ko Krištofa ni bilo v sobi.

Naslednji dan je Lučka dobila pljučnico in nekaj časa preživela v bolnici, medtem ko je Krištof z zvinom noge odšel z Dianino družino na počitnice v Grčijo. V bolnico so Lučko prišli obiskat, a je niso grajali, kar je bilo veliko presenečenje. Na Dolenjsko pa se ni več vračala, saj ni želela poslušati čenč v vasi.

Kmalu pa so jo okoliščine prisilile priti nazaj, ker se je njena omica spotaknila v kuhinji in si zlomila roko. Tako je prišla k njej in ji pomagala skrbeti za red, a je ostajala samo v hiši. Enkrat pa jo je babica napotila k Eriki, češ da ji je potrebna družba.

Udeležili so se tudi vaške veselice, kjer ji je tudi postalo jasno, da se je znova zaljubila in sicer v Bineta, za katerega je mislila, da hodi z Eriko. Na veselici sta plesala skupaj in spet jo je zafrkaval. Znova je začela nevihta in takrat je slišala mnogo pripomb na njeno pustolovščino s Krištofom. Nato so se odpravili k Binetu domov, kjer so se večino časa pogovarjali, Lučka pa se je počutila povsem odveč, zato je odšla po pijačo v kuhinjo.

Naenkrat pa je izpadla tudi elektrika in takrat se ji je v kuhinji pridružil Bine, ki ji je izpovedal ljubezen. Poljubil jo je, ona pa mu je odvrnila, da so vsi fantje in dekleta isti, ter da vara najboljšo prijateljico.

Ko se je odpravljala, jo je pri izhodu čakala Erika, ki ji je zagotovila, da ne hodi z Binetom, a je vseeno osramočena zbežala domov. Med potjo jo je prestregel Bine, ki jo je odpeljal do izvira. Tudi tokrat je deževalo in bila sta pri izviru, vendar tokrat je bilo lepše. Takratni poljub je bil veliko čudovitejši, kot pa od sluzastega Krištofa.

Vrsta dela: mladinski roman

Kraj dogajanja: Ljubljana

Čas dogajanja: sodobni čas

Liki: Lučka, Krištof, Bine, Erika

Avtor: Desa Muck

Opomba o avtorju

Desa Muck je slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in mladinska pisateljica. Rodila se je 29. avgusta 1955 v Ljubljani. Nekaj časa je delala, kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Poljane, nato pa kot negovalka duševno prizadetih otrok.

Nekaj časa je bila tudi kot risarka v gradbenem podjetju, preizkusila pa se je tudi v vlogi igralke v filmih, gledaliških predstavah ter kot voditeljica. Na koncu pa se je lotila še pisanja. Je svobodna umetnica, bila pa je tudi nominirana za Slovenko leta, leta 2008.

Sprva je pisala ljubezenske zgodbe, nato mladinsko literaturo. V svojem pisanju zavzema preproste in splošne človeške izkušnje. Piše pa tudi za odrasle in je avtorica preko 60 monografskih publikacij.

Njene najpogostejše tematike so namenjene pubertetnikom in se večinoma gibljejo okoli spolnosti, droge, šole, itd. Tematik se loteva na duhovit in šaljiv način. Knjige iz serije »Blazno resno« so pisane po naročilu, s tem, da se je sama odločala o temah.

Njena najbolj znana dela so: Pod milim nebom (1993), Hči lune (1995), Kremplin (1996), Tistega lepega dne (1992), Fonton (1998), Čudež v operi (2001), Sama doma (2001), Kakšne barve je svet (2002), Panika (2003), Peskovnik Boga Otroka (2006).