Grof Monte Cristo

“Grof Monte Cristo” je eden izmed najbolj znanih Dumasovih del napisanega leta 1844 in obljavljeno po odlomkim v času dveh let. Delo se odvija med in po Napoleonovo vladavino, od leta 1815 do 1844.

Glavna oseba je Edmond Dantes, iskren in pošten človek, ki verjame v dobroto ljudi, vse dokler ni bil po krivem obdolžen in zaprt, zaradi domnevnega političnega delovanja. Zaprtje ga po več letih spremeni in postane popolnoma drug človek, vodi ga želja po maščevanju ljudi, ki so mu storili zlo. Njegovo maščevanje je glavni motiv in obrat zgodbe, ter ne odneha vse dokler se ne maščuje vsem ljudem, ki si to zaslužijo. Razvoj glavne osebe je pomemben, ker od naivnega, dobrega in poštenega človeka, ki nikomur ne bi škodil, postane maščevalen človek, ki se skriva za lažnimi imeni in uresničuje svoje maščevanje. Na koncu romana, ko uresniči namero, spet v sebi najde del človeka, kakršen je bil prej. Najde mir in srečo v ljubezni.

Prepozna se politično ozadje romana, ki se odvija v Napoleonovem času, ko bili ljudje razdeljeni med tiste, ki so zagovarjali Napoleona in so se imenovali bonapartisti in tistimi, ki so mu močno nasprotovali. Sam Dumas je bil zagovornik Napoleonovega režima. V romanu srečamo takšne osebe, primer Villforotovega očeta, ki mu je bilo namenjeno Napoleonovo pismo in njegovega sina, ki je njegovo popolno nasprotje in močan nasprotnik Napoleona ter bonapartistov. On se je zaradi svojih političnih prepričanj odrekel očeta in to je tudi vzrok zaradi katerega nepravično obsodijo Dantesa, ker ugotovi, da je pismo namenjeno njegovemu očetu in ne želi, da mu to dejstvo oskruni čast in ugled.

Dogodki v romanu so podrobno opisani in povedani v tretji osebi, nepristransko prenese dogodke, kakor so se zgodili. Glavna tema v romanu je testiranje meje človeške pravice in glavna oseba prevzame odgovornost za vzpostavitev pravičnosti.

Vrsta dela: roman

Čas nastanka: devetnajsto stoletje

Mesto nastanka: Francija

Tema: Dantesova želja po maščevanju, potem ko je krivično zaprt

Grof Monte Cristo obnova

Roman se začne v Franciji, v pristanišču Marseille, kjer je veliko ljudi nestrpno pričakovalo pristanek ladje Faraona. Posadka lastniku ladje Morellu prinese slabe novice; kapitan je umrl in njegovo vlogo je prevzel devetnajstletni Edmond Dantes in v tem se je izkazal. Danglars, ljubosumen na Dantesov uspeh ga želi očrniti pred Morellom, zato mu pravi, da je ladja pristala na Elbi in da so tu izgubili preveč časa, ter Dantes, ki se sooča z obtožbami prizna, da je to storil na ukaz pokojnega kapitana, ki se je sestal z Napolenom.

Dantes obišče očeta in ugotovi, da je postal siromašen, ker nima dovolj denarja za življenje, glede na to, da ga je Caderousse prisilil plačati sinov dolg. Kot Danglars prav tako Caderousse želi Dantesu zlo. Dantes nato odide k svoji ljubezni Mercedes in zaloti jo s Fernandom Mondegom, ki je bil v njo zaljubljen. Jezen odide, ter Mercedes in Dantes sporočita pred Danglarsom, Caderoussom in Mondegom, da načrtujeta poroko pred naslednjim Dantesovim odhodom. Danglars sumi, da je razlog Dantesovega odhoda v Pariz predaja Napoleonovega pisma bonapartistom, njegovim privržencem. Zaradi tega z Mondegom in Caderoussom napiše pismo tožilcu, v katerem obtoži Dantesa, da je bonapartist. Tožilec Villefort je sin bonapartista, vendar se je odpovedal očetu, ker je obljubil, da bo kaznoval vsakega bonapartista.

Pride do Dantesove aretacije in prizna, da ima zares pismo, ki ga je dobil od Napoleona, toda da je nedolžen, ker le izvršuje zadnjo željo svojega kapitana in da on sam ni zainteresiran za politiko. Pove ime človeka, kateremu mora dostaviti pismo in ta človek je Villefortov oče Noirtier, ter zaradi tega se Villefort odloči kaznovati Dumasa, da ne bi škodil njegovi časti in imenu. Odpelje ga v najbolj zloglasen zapor za politične zarotnike in nato odide v Pariz opozoriti kralja o Napoleonovemu načrtu za napad, čeprav je Napoleon že odšel proti Parizu in kmalu zatem osvoji Francijo. Glede na to, da se bonapartizem ne šteje več za zločin, se Danglars boji, da bo Dantes izpuščen iz zpora in da se mu bo želel maščevati, zato odide. Mondego potem osvoji Mercedes, toda kmalu odide, da bi se pridružil Napoleonovi vojski. Dantesov oče umre od žalosti za svojega sina. Napoleonova vladavina ni dolgo trajal, ker je kralj Luj spet prevzel oblast.

Tudi po več letih zapora Dantes še vedno ne ve, da je razlog njegove aretacije človekova zavist. Spozna opata Faria, aretiranega zaradi svojih političnih prepričanj, ki je verjel, da koplje tunel proti svobodi, toda namesto tega je končal v Datesovi temnici. Dantes mu pove o svojem življenju in Faria takoj ugotovi, da sta Danglars in Mondega kriva za njegovo aretacijo. Dantes je presenečen nad to informacijo, toda takoj ga prevzamejo misli o maščevanju. Faria uči Dantes vse kar ve iz različnih področij, kot je filozofija, matematika, lingvistika… ter onadva načrtujeta pobeg, vendar Faria umre.

Vendar pa je pred smrtjo razkril Dantesu, da se na otoku Monte Cristo nahaja skrivno blago in mu razkrije njegovo točno lokacijo. Dantes je prizadet zaradi Farijine smrti, vendar načrtuje pobeg. Farijino telo skrije v svoji temnici in sebe pokrije z mrliškim ovojem, zato stražarji odnesejo pravzaprav njega in ne Farijino telo. Mislil je, da ga bodo pokopali na pokopališču in da bo on izkopal zemljo ter pobegnil, toda kmalu ugotovi, da se je zmotil, ker ga stražarji vržejo v morje.

Uspe se mu rešiti in odplava na obalo bližnjega otoka, toda kmalu nastane nevihta in ladja, s katero so ga vrgli je potopljena in posadka je umrla. Dantesa najdejo italijanski tihotapci in ga rešijo, ter se napotijo prav do otoka Monte Cristo, ki je Dantesova željena destinacija. Ko pridejo na otok, se Dantes pretvarja, da je poškodovan in prepriča posadko, da nadaljujejo brez njega in da se vrnejo po njega po enem tednu, da bi lahko poiskal blago. Blago je bolj vredno, kot si je mislil in manjši del tega proda ter kupi ladjo, da bi se lahko vrnil na otok po ostanek blaga. Jacobu in ostali italijanski posadki prav tako podari ladjo, da odidejo v Marseilles in izvejo novice o njegovem očetu ter o Mercedes. Jacob se vrne z novicami, da je njegov oče umrl in Mercedes je izginila, zato se Dantes odloči vrniti v Marseilles.

Preoblečen v opata odide v gostilno, ki jo imata Carderousse in njegova žena, ki živita v revščini in pojasnita mu, da je Dantes umrl v zaporu. Njegova zadnja želja je bila, da svoje bogastvo, diamante podari ljudem, ki jih ima rad in med njimi tudi Carderossu. Carderousse mu takoj pove vse kar ve o Dantesovi aretaciji in obžaluje, zaradi krivice proti njemu. Pove mu, kaj se je zgodilo z ostalimi; Danglars je postal bogat v Madridu in je zdaj eden izmed najmočnejših ljudi v Parizu. Mondega je prav tako postal bogat in se je poročil z Mercedes, ter zdaj živita v Parizu, v prepričanju, da je Dantes mrtev. Pove mu tudi tisto, kar je že vedel o očetu, da je umrl od žalosti zaradi sina, toda da je zavrnil pomoč od Mercedes in Morella, da skrbita za njega. Sam Morello je na robu propada. Ostala mu je le ena ladja, ki že zamuja s pristankom v pristanišče in da zaradi tega ne bo mogel odplačati dolgov. Izve se, da je ladja potopljena in je Morello na robu samomora. Dantes se mu odloči pomagati in ga rešiti, tako da odplača njegove dolgove. Kupi tudi ladjo kot je Faraon, ki uspešno pristane v pristanišču.

Več let po dogodku v Marseillesu, se Dantes prikaže v Rimu pod nazivom grofa Monte Cristo. Reši Mondegovega sina Alberta od ugrabitelja in Albert ga iz hvaležnosti predstavi pariški družbi. Nihče ga ne prepozna kot Dantesa. Ko ga Albert predstavi svojim staršem, ga Mondego ne prepozna, toda Mercedes ga in ona takoj opozori sina, da naj se pazi svojega novega prijatelja.

Dantes kupi novo hišo. Lokalni nadzornik Bertuccio mu pove o svojem bratu, ki je bil bonapartist in so ga ubili Napoleonovi nasprotniki. Bertuccio je nato obiskal Villeforta, toda ni našel razumevanja, ker je tudi sam Villefort bil proti Napoleonu. Zaradi tega je Bartuccio obljubil maščevanje in Villefort je iz strahu pobegnil v Versailles. Tako je Bertuccio izvedel, da je Villefort pogosto obiskoval hišo v Auteuilu, kjer je živela njegova ljubica. Tako se je neke noči skril in počakal Villeforta, ter ga ubil. Odkril je, da je imel Villefort zaboj in je mislil, da je v zaboju zaklad, toda odkril je, da je notri zadavljen otrok, ki je prišel do življenja, ko mu je bilo dano umetno dihanje. Potem je Betuccio otroka vzgojil. Otrok Benedetto je bil zelo zloben in ko je malo odrastel je izginil.

Bertuccio je bil na begu in se znašel blizu Caderousseve gostilne, kjer je videl, da so on in njegova žena bogato prodali diamant, ki sta ga dobila od opata Busonija. Caderousse od pohlepa ubije svojo ženo in človeka s katerim sta trgovala, ter pobegne z denarjem in diamantom, vendar Bertuccia aretirajo za zločin. Vendar pa je vedel ime opata Busonija od katerega je Caderousse dobil diamant in policija je začela iskanje za njim. Busoni je obiskal Bertuccia v zaporu in mu svetoval, da se po odhodu iz zapora zaposli pri grofu Monte Cristotu. Kmalu zatem se Caderousse vrne in prizna, da je storil zločin, ter Bertuccio je izpuščen na svobodo.

V pariški družbi Dantes spozna Valentino, Villfortovo hčer, ki se je prisiljena poročiti s Franzom d’Epineyom, čeprav je njena resnična ljubezen Morellov sin Maximillian. Ona svojemu dedu Noirtieru pove o svoji nesrečni usodi in odloči se ji pomagati. Obljubi, da bo celotno njegovo bogastvo pripadalo revnim, če se njegova vnukinja poroči s Franzom. Njegov sin Villefor vseeno ne želi odpovedati zaroke.

Dantes se maščuje Danglarsu tako, da mu podtakne lažno novico, zaradi katere je Danglars prodal svoje španske obveznice in zaradi tega izgubil celotno bogastvo.

Grof Monte Cristo povabi člane pariške družbe na večerjo. Bertuccio je presenečen, ko med njimi zagleda Danglarsovo ženo, katero prepozna kot Villefortovo ljubico, s katero se je znašel v tej hiši. Še bolj je presenečen, ko zagleda Villeforta, za katerega je bil prepričan, da ga je ubil. Na koncu pride tudi njegov posvojeni sin Benedetto, pod lažnim imenom Andrea Cavalcanti.

Pred vsemi gosti Dantes pove verjetno izmišljeno zgodbo, kar je pravzaprav resnična zgodba, ki mu jo je povedal Bertuccio, o dveh ljudeh, ki sta ubila svojega otroka in ga zakopala na vrtu. Kasneje se Danglars sooči s svojo ženo in ji pravi, da ve za vse njene ljubimce iz tega in prejšnjega zakona, ter da ve za ljubimca Dubraya od katerega dobiva zaupne informacije. Ve, da je rodila Villefortovega otroka in da se je njen prvi mož zaradi tega ubil. Nato odide k Monte Cristu in zahteva informacije od njega o Cavalcantiju, ter v zameno mu pove o Mondegu in njegovemu skrivnostnemu bogastvu.

Villefor in Danglarsova žena razpravljata o Monte Cristu in dejstvu, da on ve za njune zločine. Skleneta, da mora biti njun otrok živ, saj bi v nasprotnem policija že vedela za to. Villefort se odloči izvedeti več o Monte Cristu. Odkrije, da ima Monte Cristo znance Busonija in Wilmoreja ter odide k njima, glede na to, da sta onadva pravzaprav prikrita Dantes, jim on podtakne informacije o grofu. Izve se, da je Mondego svoje bogastvo pridobil tako, da je izdal Grškega velikana Ali Pachu, s predajo njegovega dvorca Turkom in njegovo ženo ter hčer prodajo v suženjstvo. Žena je kmalu umrla in njegovo hčer Haydee je osvobodil Monte Cristo. Albert posluša to zgodbo, toda ne izve, da je izdajalec njegov oče. Kmalu je ta zgodba objavljena v časopisu in čeprav se omenja ime Fernard, nihče ne poveže, da je to Mondego, razen njegov sin Alberto, toda meni, da so to obrekovanja proti očetu. Kasneje se ugotovi, da je to resnica, toda Ali Pachina hčer Haydee bo pričala proti Mondegu.

Noirier pomaga svoji vnukinji, da prekine zaroko s Franzom in ji pusti vse svoje bogastvo in ko ga nekdo skuša zastrupiti, je njegova vnukinja glavna osumljenka. Kasneje bo tudi ona zastrupljena, toda bo preživela, ker se zaveda, da se bo naslednja žrtev navadila na strup.

Danteso dom skuša oropati Caderousse, toda ulovi ga pod krinko Busoni in obljubi mu, da ga bo spustil, če mu pojasni, kako je pobegnil iz zapora. Pojasni mu, da je pobegnil iz zapora skupaj z Benedettom in da zdaj skupaj delata. Poskuša ubiti Busonija, toda mu ne uspe in ga prisili, da napiše sporočilo Danglarsu, da je Benedetto, tj. Andrea Cavalcanti bodoči mož Dangarsove hčerke ropar. Nato ga spusti, čeprav ve, da ga Benedetto čaka zunaj, da bi ga ubil. Caderousse ob smrti podpiše izjavo, da je Benedetto njegov morilec.

Albert izve, da je Monte Cristo kriv, ker se je razkrila skrivnost njegovega očeta in oskrunilo njegovo ime, ter ga izziva na dvoboj. Mercedes odide k Monte Cristu s prošnjo, da naj prizanese življenju njenega sina in on ji pove razlog, zaradi katerega se maščuje Mondegu. Ona izjavi svojo ljubezen do Dantesa in on ji obljubi, da bo prizaneseno njenemu sinu. Ona to pove svojemu sinu in on odide na dvoboj z opravičevanjem Monte Cristu. Potem Mercedes in Albert načrtujeta pobeg in začeti novo življenje, daleč od Mondega. Monte Cristo jima pomaga tako, da jima podari Dantesov denar. Mondego je jezen, ker njegov sin ni storil dvoboja, ter sam odide k Monte Cristu. Tam odkrije, da je on pravzaprav Dantes, zato zbeži. Na koncu si vzame življenje.

Monte Cristo obišče Valentino in ji svetuje, da naj se pretvarja, da spi, ker bi lahko izvedela, kdo jo želi zastrupiti. Ugotovi, da je to njena mačeha, ki želi njeno zapuščino za svojega sina. Monte Cristo se ji odloči pomagati, da bi se maščevala in ji da tableto, zaradi katere se pretvarja, da je mrtva. Njena ljubezen se odloči za samomor, ker ne želi živeti brez nje, obljubi da mu bo pomagala, če po enem mesecu ne bo srečen, mu bo pomagala, da se ubije.

Villefort se sooči s svojo ženo in ji pravi, da ve, da je ona morilec, ter naj si vzame lastno življenje s strupom, ki ga je uporabila za druge. Na sodišču Benedetto razkrije pravo resnico; da mu je Villefort pravi oče in o dogodkih po njegovem rojstvu, ter Villefort prizna krivdo. Odloči se odpustiti svoji ženi, toda ona je že storila samomor, ter še prej je ubila svojega sina. Villefort razkrije pravo identiteto Dantesa in ga v jezi vpraša, če je njegovo maščevanje končano. Poskuša ga potolažiti in mu pove, da je Valentina samo prikrito mrtva, toda Villefort pade v stanje norosti in ga ne posluša.

Maximilian in Monte Cristo odideta v Marseilles v mnenju, da je njegovo maščevanje končano. V tem času je odredil, da se ugrabi Danglarsa in je prisiljen, da s preostalim denarjem kupi hrano v ujetništvu. Dantes mu razkrije svojo pravo identiteto in ga spusti na svobodo. Maximilian in Valentina se znova združita in Dantes jima pusti svoje bogastvo, da bi lahko začela skupno življenje in pismo v katerem jima vse pojasni.

Na koncu romana Monte Cristo, tj. Dantes najde srečo s Haydee.

Osebe: Edmond Dantes, Mercedes, opat Faria, Fernard Mondego, Danglars, Caderousse, Villefort, Morell, Louis Dantes, Noirtier, Valentina Villefort, Benedetto, Bertuccio, Jacopo, Ali Pacha, Haydee

Opis oseb

Edmond Dantes – glavna oseba romana, katerega na začetku spoznamo kot iskrenega in poštenega človeka, ki verjame v tisto najboljše v ljudeh. Zato se celo do tistih, ki mu želijo zlo, obnaša vljudno in verjame, da so pravzaprav dobri, čeprav vse kaže na naprotno. Živi svoje življenje pošteno in iskreno ljubi. Je inteligenten, toda ne nalaga svojega mnenja in se ne zanima za politiko, zaradi katere je nepravično obsojen. Naivno prizna, da je nosil Napoleonovo pismo drugemu bonapartistu, toda da sam nima nobenih političnih interesov, vendar da ni omenil ime človeka, kateremu je nosil pismo, ne bi bil aretiran. Šlo je za očeta tožilca in on se odloči maščevati Dantesu, da mu ne bi poslabšalo imena in ugleda.

Po mnogih letih v zaporu ugotovi, kdo je resnično kriv za njegovo aretacijo, zato izgine in zadnja sled človeka, ki ga spoznamo na začetku romana. Ni več pošten in iskren, ter ne verjame ljudem, temveč postane človek obseden z maščevanjem in to je motiv, ki ga žene naprej vse do konca romana. Toda hvaležen je tistim, ki so mu pomagali in njihovo pomoč tudi nagradi.

Po mnogih letih se vrne, toda nobenemu ne razkrije svoje identitete, temveč se pojavi pod krinko grofa Monte Cristo, bogatega človeka in začne s svojim maščevanjem. Poleg naziva grofa se predstavlja še z mnogimi lažnimi imeni, kot je Wilmore in opat Busoni. Začenja kompleksno, toda dobro načrtovano maščevanje in ne odneha dokler se ne maščuje zadnji osebi, ki mu je storila zlo. Šele na koncu romana, znova najde starega sebe, človeka ki je sposoben ljubiti in najde srečo s Haydee.

Danglars – resnično krut in zloben človek, ki izda Dantesa od preproste zavisti. Je glavni krivec, zaradi katerega je Dantes aretiran, ker je on napisal pismo, ki ga obtožuje. Je človek, ki bo storil vse, da bi dobil tisto kar želi in sebično dosegel lastno dobrobit. Ne zanima ga, koga pri tem izda in prizadane. Od treh ljudi, ki so sodelovali pri izdaji Dantesa in pisanju pisma, je on edini, ki zares razume težo tistega za kar ga obtožuje, ter kaj to pomeni za Dantesovo prihodnost. Njegov pravi obraz je natančno prikazan v tem času, ker ga ne zanima, da uničuje človekovo življenje, le tisto kar bo on iz tega dobil.

Uresničuje svoje želje in postane eden izmed najmočnejših in najbogatejših ljudi. Postal je natanko tisto, kar ga je najbolj zanimalo. Vendar pa zaradi svojega pohlepa in nenehno željo po več bogastvu, Dantes z lahkoto stori svoje maščevanje in Danglars izgubi vse kar je imel, ter je ostal le reven in nesrečen človek. Njegova kazen je v tem, da mu je prizaneseno življenje, ki ga mora nadaljevati v revščini. Svoj pohlep za denarjem najbolj pokaže na koncu romana, ko se sooča z izbiro, v kateri mora dati zadnji denar za hrano, toda on se odloči za stradanje, namesto popolne revščine.

Mercedes – na začetku romana o njej izvemo, da je Dantesova zaročenka, ki nestrpno pričakuje njegovo vrnitev iz ladnje. Sta iskreno zaljubljena in načrtujeta poroko. Toda usoda se obrne proti njima – Dantes je aretiran in ona ostane sama. Vendar pa kmalu po njegovi aretaciji ona podleže dvorjenju drugega moškega, ki si jo že več let želi in se poroči z njim, ter ustanovi družino.

Ko se Dantes vrne pod krinko grofa Monte Cristo, ga ona prepozna, toda tudi izda, ker ga ni nikoli prenehala ljubiti. Dantes obžaluje in ko ona pobegne s svojim sinom, jima pomaga tako, da jima da denar iz katerega si bosta lahko zgradila in začela novo življenje.

Caderousse – človek, ki je nezadovoljen s svojim življenjem in zaradi zavisti omogoča, da je nedolžen človek zaprt. Ne reši ga in ne naredi ničesar, ter je v tem pogledu zelo pasivna oseba. Zaradi svoje zavisti in želje za boljšim in bogatejšim življenjem, se kasneje preda zločinom, da bi izboljšal svoj položaj in življenje, ker ne more prenesti, da so drugi na boljšem položaju od njega. Živi življenje v zločinu, tako ga tudi konča, s poskušanjem oropati Monte Crista.

Fernand Mondego – človek, ki je pomagal Danglarsu obtožiti Dantesa, čeprav je bil nedolžen. Njegov moti je sovraštvo do Dantes, ker ima ljubezen Mercedes, žensko ki jo želi za sebe. Po Dantesovi aretaciji, uspe v svojem namenu in se z njo poroči ter ustanovi družino.

Kasneje se izve, da je on obogatel, čeprav so okoliščine njegovega bogastva neznane. Na koncu se odkrije, da je na nepošten način pridobil bogastvo, tako da je izdal Ali Pacha, njegovo ženo in hčerko pa je prodal v suženjstvo. Dantes se mu maščuje, razkrije njegov zločin vsem in on ne more prenesti takšnega življenja, zato si ga vzame.

Haydee – Ali Pachina hčerka, ki je potem, ko je bil njen oče izdan, prodana v suženjstvo iz katerega jo je osvobodil Dantes in ona mu je od takrat zvesta. Na koncu romana sta končno našla srečo v ljubezni.

Opomba o avtorju

Alexandre Dumas je bil eden izmed najbolj slavnih pisateljev 19. stoletja, francoski romanopisec in dramatik, ki je v življenju napisal več kot 300 del, od tega jih je kar 200 zaščitenih v neki obliki.

Rodil se je leta 1802 v Franciji. Njegov oče je bil znan general v Napoleonovi vojski, ki je umrl, ko je imel Alexandre štiri leta, kar je pustilo družino v negotovem finančnem položaju.

Leta 1923 se preseli v Pariz, kjer začne pisati drame, kar označuje začetek njegovega književnega ustvarjanja.

Najbolj znana dela so trilogija Trije mušketirji in roman Grof Monte Cristo.

Znana dela: Dvajset let kasneje, Vicomte de Bragelonne, Kraljica Margot, Gospa de Montsoreau…

Alexandre Dumas je umrl leta 1870 zaradi srčnega napada. Njegove zadnje besede so bile “Zdaj ne bom nikoli vedel, kako se bo to končalo” – mislil je na svojo zadnjo knjigo.