Junakinje v pravljicah so navadno prikazane kot slabe osebe blagega značaja. Včasih je beseda o deklici v težavah, o deklici, ki mora biti rešena pred zlobno mačeho ali čarovnico, ter o deklici, ki išče moža.
Ta nežen, podložen ženski lik je dosegla Perraultova Griselda, ki je konstantno skozi celotno zgodbo bila zlorabljena iz strani svojega ljubosumnega moža. Vendar pa je ona brez pogovora ali protesta privolila na takšno življenje z njim, ker je menila, da je pravzaprav srečnica, ker je izmed sveh drugih očarljivih žensk izbral prav njo. Njena absolutna poslušnost je bila nagrajena na koncu zgodbe, ko se je znova združila s svojo na brutalen način odvzeto hči, vrnila se je v položaj moči in na koncu jo mož popolno spoštuje.
Čeprav je Perrault želel prikazati Griseldino zgodbo kot parodijo, sta brata Grimm stabilizirala njen poslušen in ponižen lik skozi zgodbo o Pepelki in ostalih ženskih likih o katerih sta pisala. Čeprav Pepelka ni želela poslušati svoje mačehe in se je zdelo, da se je zavzela za sebe z udeležbo na razkošnem plesu, je ona pravzaprav pokazala svojo pokorščino do višje moralne avtoritete, ne pa človeški avtoriteti v sami zgodbi. Te pravljice lahko bralce naučijo, da je poslušnost najbolj pomembna značilnost, toda Perrault ni želel prikazati Griseldo kot model, ki mora slediti, ampak jo je želel prikazati kot zgled kreposti in potrpežljivosti, katerega ni mogoče sprejeti za samoumevno, saj bi bilo še vedno preveliko.
Jasno je, da je Griselda prikazana kot oseba, ki lahko nosi krutost svojega moža, toda je še vedno, kljub temu, da ima dominantno vlogo v njunem zakonu, princ prikazana kot oseba, kateremu je na koncu vse žal, kako se obnaša do svoje žene. To se je izkazalo v delu zgodbe, ko on odkrije resnico in se odloči, da se bo spoštljivo obnašal do Griselde.
Na koncu je možno sklepati, da je pravzaprav Perraultov namen bil prikazati ženskam na kaj ne privolijo v zakonu in na kakšen način naj se branijo pred ljubosumnimi možmi.
Vrsta dela: pravljica
Čas nastanka: nekoč
Mesto nastanka: ob vznožju gore, kjer izvira reka Po (Italija), palača, gozd
Tema: preizkušanje Griseldine dobrote in potrpežljivosti
Ideja: ljubosumje lahko pripelje človeka v obup, zaradi česar se loti krutih dejanj, toda dobrota in potrpežljivost bosta vedno zmagala
Griselda obnova
Zgodba o Griseldi se je zgodila že pred časom, tam kjer izvira reka Po ob vznožju gore, v bližnjem gozdu. V tem gozdu je skromno živela s svojim očetom. Hranili so se samo z mlekom, ki so ga dobivali iz hleva in iz flisa so tkali oblačila. Čeprav so živeli skromno, to ne pomeni, da niso bili srečni.
Nedaleč od gozda je živel mlad princ, ki je kasneje postal Griseldin mož. Ni imel pretiranega zupanja v ženske in je o njih imel slabo mnenje. Menil je, da so vse ženske hinavske in preveč ponosne, ter bil prepričan, da morda nikoli ne bo našel tiste v katero se bo resnično zaljubil. Zaradi teh občutkov je v njem pogosto prišlo do melanholije in ga pripeljala do depresivnih stanj ter ljubosumja, ki so bili glavni vir težav v kasnejšem odnosu z Griseldo.
Princ je dobro in pametno vladal, ljudje so ga imeli radi in veliko zadovoljstvo je dobil z odhodom na lov. Čeprav se je zdel krut, je imel raje lov od srečanja z očarljivimi ženskami. Kot se po navadi zgodi, so ga njegovi dvorjani spodbujali, da najde svojo sorodno dušo, ki bo vladala enako dobro kot on. Bil je počaščen, ker so mu to želeli, toda je jasno in glasno rekel, da se bo poročil samo s tisto žensko, ki bo brez nečimrnosti in ponosa. Menil je, da lahko odnos uspe le, če je eden izmed partnerjev v vezi bolj dominanten. Naslednje jim je povedal, če najde dekleta, ki ne bo jasno izrazila svoje volje, bi v tem primeru lahko postala njegova žena.
Princ je vsak dan odšel na lov, ne zavedajoč, da bo v bližnjem gozdu našel tisto, v katero se bo strastno zaljubil. Medtem, ko so ostali lovci iskali živali, niso niti opazili, da je on zašel po ovinkasti cesti, ter našel majhno barako. Ali je bila to usoda ali samo naključje, se ne ve, vendar je prav na tem čarobnem mestu spoznal Griseldo. Globoko v sebi je začutil vznemirjenje, ko je prihajal tja in se poskusil skriti, da ga ona ne bi takoj videla. Toda takoj, ko je stopil, je ona zaslišala hrup in njen pogled je bil usmerjen prav na njega. To je bila pastirica izredno lepa in nežna in ko je princ ugotovil, koliko je sramežljiva, je vedel, da je to lepa in neokrnjena oseba. Odločil se je spregovoriti z njo. Rekel ji je, da se je izgubil v tem delu gozda in rekla mu je, da do sedaj še nihče ni šel tu mimo. Poleg tega mu je pokazala po kateri poti se mora vrniti nazaj v svoj dvorec, zaradi česar ji je bil neizmerno hvaležen.
Medtem, ko je Griselda pokazala princu pot do dvorca, je on užival v čudoviti pokrajini in si zapomnil vsako podrobnost, da bi se nekega dne lahko vrnil na ta čaroben kraj, ki ga je prvič videl v svojem življenju. Približeval se je konec njunega druženja in njega je že prevzela žalost. Toda, da bi čim prej znova videl Griseldo, je kmalu organiziral lov in jo znova obiskal.
Čez nekaj časa je princ svojim dvorjanom napovedal, da bo kmalu prišel čas, da spoznajo njegovo izbranko. Njihovo veselje je bilo neizmerno in komaj so čakali, da spoznajo bodočo vladarico. Kmalu so se začele priprave na poroko, mestni trgovci so se lotili dela in kmalu je bilo vse pripravljeno za dolgo pričakovano slovesnost.
Princ se je prikazal, ljudje so veselo vzklikali in on se je napotil v bližnji gozd. Nato so vsi pomislili, da pri njem ni zmagala ljubezen, temveč odhod na lov. Toda, to ni bila resnica, kar jim je princ tudi kmalu dokazal. Prišli so pred Griseldino barako in ji izpovedal ljubezen. Ona je bila presenečena, toda v nobenem primeru ni želela zavrniti gospodarjevo prošnjo. Princ je nato odredil naj jo okrasijo z nakitom in jo oblečejo v primerno obleko za poroko. Kmalu so se s kočijo napotili proti cerkvi, kjer je potekala poroka.
Potem, ko sta se zaobljubila med seboj, sta prišla do dvorca v katerem se je nadaljevalo praznovanje.
Naslednji dan so številni prišli iz sosednjih držav, da bi jima čestitali ob poroki in Griselda se je že takrat obnašala kot prava princesa. Čeprav je do pred kratkim pazila ovce, ji je vloga vladarice pristajala, kot da je to bila že celotno življenje.
Toda kmalu so se začele težave za Griseldo. Ljubosumen in čemeren princ se je odločil umakniti ves nakit in lepe obleke iz njene sobe, da ne bi več v njih uživala, toda nje to ni motilo. V bistvu se je z veseljem temu odrekla, če njega to veseli in je menila, da če bo dovolj trpela, je to njej lahko le v korist, ker samo če nekdo trpi je lahko kasneje srečen. V resnici je bila hvaležna, ker ji je omogočil enostavno življenje in na to dejanje je gledala, kot na neke vrste vzgoja.
Kmalu se jima je rodila majhna princesa, toda princ je Griseldino ljubezen še naprej dajal na preizkušnjo. Njej je šele novorojenček predstavljal neizmerno veselje in princ si ji je zaželel odvzeti deklico, da bi končno ugotovil, če ga Griselda iskreno ljubi ali ne. To je bilo najbolj kruto dejanje, ki ga je storil Griseldi. Dobesedno ji je ugrabil otroka iz naročja in ji rekel, da ga mora nekdo drug primerno vzgojiti in da ona zagotovo ni ta oseba. Deklica mora imeti vse značilnosti, kot se spodobi za princeso, tako da naj se pripravi, ker bo kmalu nekdo prišel po njo.
Princ je strahopetno odšel na lov, medtem ko je Griselda zbrala pogum in komaj sprejela odvzetje otroka iz naročja. Ni mogla zatreti solza, toda menila je, da se mora tudi tokrat ukloniti svojemu možu. Po samo dveh dnevih ji je dejal, da je njun otrok umrl, toda to ni bila resnica, ker je živel srečno v bližnjem samostanu v katerem so ga pazile nune. Griselda niti takrat ni zasovražila moža, temveč ga je prav nasprotno skušala potešiti.
Minilo je že več let in majhna deklica je zrasla. Bila je čudovita kot maama in ponosna kot oče. Ko jo je zagledal eden mladenič, se je takoj zaljubil v njo. Ko je to izvedel njen oče je naredil načrt, da bo njuno ljubezen postavil na preizkušnjo, toda hkrati bo skušal Griseldino potrpljenje.
Tako je rekel Griseldi, da mora oditi iz palače in znova živeti v baraki, ker tako od njega zahtevajo ljudje in on se bo poročil z mlado princeso. Griselda je poslušala moža brez pogovora in še naprej čutila ogromno ljubezen do njega.
Čez nekaj časa je do nje prišlo pismo v katerem jo princ prosi za njeno uslugo. Zahteval je, da poskrbi za mlado princeso s katero se bo on kmalu poročil. Griselda se je strinjala in ko jo je spoznala, je čutila nepopisno materinsko ljubezen do nje. Ni slutila, da je to pravzaprav njena izgubljena hči. Prosila je princa naj se do nje obnaša nežno in brez krutosti, ker ona ni bila navajena na surovost življenja.
Kmalu bi morala potekati poroka, toda na srečo do tega ni prišlo, ker je princ še vedno bil namenjen priznati resnico. Prisotnim dvorjanom je rekel, da je mlada princesa njegova hčer, katero roko bo dal mlademu princu in Griselda se bo vrnila živeti k njemu v palačo, ter da se bo potrudil odkupiti za vse krutosti, ki ji jih je storil skozi vsa ta leta.
Ljudje so bili navdušeni, ko so slišali resnico in Griselda od sreče ni mogla priti k sebi. Trdno je objela zdaj že odraslo dekle in Princ jima je rekel, da jima bo nadaljeval izlivati ljubezen kasneje, ker je bil zdaj čas za poroko dveh mladih zaljubljencev.
Princ je končno našel pogum in premagal svojo krutost, ter priznal resnico, ki jo je leta skrival. Vsi so bili srečni in zadovoljni in ljudje niso mogli nehati govoriti o Griseldini iskreni dobroti in potrpežljivosti.
Likovi: Griselda, princ, Griseldin oče, mlada princesa, zaročenes mlade princese
Opis oseb
Griselda – lepa, očarljiva, dobra, skromna, potrpežljiva in iskrena punca, ki je s poroko s princem postala vladarica. Dobro se je vživela v to vlogo in se kot je obljubila vedno pokorila svojemu možu in izpolnjevala vse njegove želje in ukaze. On se je do nje obnašal kruto, da bi postavil njeno ljubezen na preizkušnjo, toda na koncu je ugotovil, da ima dobro in plemenito ženo poleg sebe, ki bo naredila vse za njega. Bila je srečna, ko je on prav njo izbral za ženo, toda ni smela imeti nobenih želja. Prisegla je, da mu bo dobro služila in da niti v enem trenutku ni pomislila, da je njegova ljubosumnost uničila njuno idilično življenje. In nato, ko se je morala odreči svojemu šele rojenemu otroku, ni posumila v njegove krute načrte, temveč je menila, da on to vse dela z razlogom in da bi njo vzgojil glede na to, da je prej živela v gozdu. Toda zgodba ima na koncu srečen konec in Griselda je znova uživala z družino, ter svojo mlajšo hčerko in bila zelo vesela zaradi tega.
Princ – krut, ampak pameten vladar. Vsake toliko časa ga je prevzel občutek melanholije in je v teh trenutkih najbolj pogosto oblikoval krute načrte, s katerimi bo sam sebi dokazal, da Griselda ni povsem iskrena oseba, kot je navedeno. Misleč, da dejansko dela dobro in da bi dokazal, da so prav vse ženske hinavske in zlobne, je škodil prav samemu sebi. Večkrat si je želel povedati Griseldi resnico, toda je zlo nad njim prevladalo. Bil je vse bolj krut do nje in ji zadajal močne udarce, toda nekega dne se je odločil celotnemu ljudstvu pokazati, koliko dobrote in potrpežljivosti je v Griseldi in celo takrat, ko ji je bilo najbolj težko v življenju. Pred vsemi je povedal resnico, kar je njegovo ljudstvo končno cenilo in mu o njegovi krutosti do Griselde, ni zamerilo. Toda v njihovih oče je Griselda povzročila navdušenje, kar je bil prinčev končni cilj, ki je bil izpolnjen.
Opomba o avtorju
Charles Perrault se je rodil 12. janurja 1628 v Parizu v Franciji, v meščanski družini, kot sedmi otrok Pierre Perraulta in Paquette Le Clerc. Od začetka je imel vse pogoje, da se šola v najboljših ustanovah.
Zahvaljujoč šolanju, ki ga je imel Charles je na koncu bil visoko izobražen človek, ki je med svojim življenjem delal veliko tega, tako je pisal razkošna dela o prijateljstvu in ljubezni, razprave o književnosti. Kljub vsemu je do konca življenja ostal najbolj znan, kot avtor pravljic, s katerimi so odrasle številne generacije.
Zgodbe, ki jih je pisla in v katerih niso uživali samo otroci, so imele oporo v ljudskih zgodbah. Nekatere izmed njih so prevzele brata Grimm in nekatere so bile prenesene ustno. Charles je za sabo pustil nekaj znanih del, ko so “Zgodbe moje mame goske”.
V Zgodbah moje mame goske so se nahajale zgodbe iz nižjih slojev družbe, ki jih je nato Charles prilagodil za bralce iz višjih slojev družbe. Zgodbe so bile sestavljene iz osem pravljic in so ustvarile posebno zbirko. Zgodbe moje mame goske niso izšle pod njegovim imenom, temveč pod imenom njegovega sina.
Charles Perrault je bil velika podpora za vse mlajše generacije, ker je v večnem boju med starejšimi in mlajšimi zastopal tiste, ki so menili, da se je potrebno obrniti k novemu načinu pisanja. Starejši so bili prepričani, da je prava pot tista, ki so ji sledili generacije pred njimi.
Pravljice s katerimi se je pokazal so: “Obuti maček”, “Rdeča kapica”, “Pepelka” in “Sinjebradec”. Prvo pravljico “Trnuljčica” je objavil leta 1696.
Umrl je 16. maja 1703 v Parizu.
Dodaj odgovor