“Gospa Dalloway” je sodobni roman pisateljice Virginie Woolf. Nekateri še vedno pravijo, da je sobodni roman tok zavesti.
Da bi razumeli ta tip romana, moramo reči, da je to roman, ki ni usmerjen k dejanju ali značilnosti glavnih likov, temveč na najboljši možni način približevanju človeške zavesti.
Gospa Dalloway obnova
Clarissa Dalloway je petdesetletna ženska in soproga bogatega parlamentarnega zastopnika. Zgodba se začne leta 1923, ko je nekega vročega jutra v juniju odšla kupovat cvetje v londonski Bond Streeet.
Zvečer se bo Clarissa pripravila za zabavo, na katero bodo prišli samo izbrani iz bogate družbe z največjo veljavo v mestu.
Potem, ko je prišla domov, jo je čakal gost. V resnici je prišel na obisk Peter Walsh, ki se je po petih letih vrnil iz Indije. Drugače je bil Peter veliko let zaljubljen v Clarisso v mladosti, toda ona ni bila zainteresirana in je zavrnila njegovo ljubezen.
Kasneje, ko je poklepetal s Clarisso, Peter odide v Renet’s Park, kjer ga prevzamejo spomini. Spomne se mladosti in časa, ko ga je Clarissa zavrnila. V tistem času se je v parku nahajal tudi težko duševen bolnik Septimus Warren Smith, ki je bil v družbi svoje Italijanske soproge Rezije. Smith je bil obseden s samomorom in misli o smrti.
Prišel je večer in zabava pri Clarissi je bila v teku. Na zabavo je prišel tudi spoštovan londonski psihiater Sir William Bradshaw. On je vsem predal novico o samomoru Septimusa Warena Smitha.
Clarissa, ko je slišala, kako je končal eden mladenič, je naenkrat začutila veliko sočutja in žalosti, čeprav ga sploh ni spoznala. Ob istem času njen soprog Richard Dalloway gleda njuno sedemnajstletno hčer Elizabeth z velikim občudovanjem.
Skozi roman ne obstaja posebna zgodba. Avtorica je bolj osredotočena na notranjost oseb, na njihove misli, spomine in monologe. Tako se v času celotnega romana zgodi malo. Clarissa se pripravlja za v mesto, da bi kupila cvetje in vse pripravila za večerno zabavo.
Avtorica vodi Clarisso po ulicah londonskega West Enda in tako je združila v en subjekt njena stališča z notranjim monologom, v obliki misli, spominov in fantazij. Spoznamo se s Clarisso, spoznamo vse o njeni zunanjosti, vendar še več o njenih mislih, upov in strahov. Prikazani so njeni močni občutki do človeka pri katerem se malo boji ljubezni. Vendar se ona prepušča normalnemu, varnemu življenju.
Virginia Woolf nam je preko Clarisse predstavila tudi del Londona, gospodski West End, po katerem redno korakajo osebe iz uglednih družin. Prikazuje številne osebe, preklapljanje od ene na drugo osebo. Osebe so povezane druga z drugo in tako daje vtis celotno delo. Prav tako pisateljica skozi številne osebe poskuša oživiti to veliko mesto.
Avtorica nam, kot značaj osebe gospe Dalloway da osebo Septimusa Warrena Smitha, ki je temen, zaprt in poln negativnih misli in čustev.
Celotni roman je sestavljen iz občutkov, misli, trpljenja, bolečin, poleg tega pa nam prikazuje sprehode po londonskih parkih in ulicah zjutraj ali zvečer in tako spoznamo mesto, kot tudi osebe, ki so povezani z Londonom.
Vrhunec romana je zagotovo trenutek vizije, ki ga doživi Clarissa, ko izve za smrt mladega Smitha, ki ga ni niti poznala. Pod velikim vtisom okoli smrti mladega človeka, kateri se je, da bi ubežal bolnici, vrgel skozi okno, ona doživi vizijo o daljnem trenutku od katerega je odvisno celotno njeno življenje.
Avtorica nam pove Clarissino spoznanje v obliki monologa, pravzaprav dialoga, ki ga Clarissa vodi s sabo.
Nek neznani moški je naredil nekaj, kar ona ni smela in ona čuti do njega občudovanje, ampak tudi ljubosumje, saj se hkrati zaveda, koliko je njeno življenje prazno.
Ampak potem zagleda starko čez cesto, ki sama vodi mirno življenje in se ustavi za počitek. Takrat začuti nestalnost življenja, pomen tistih malih stvari, ki naredijo življenje pozitivno, vesela stran nato zmaga tisto temno.
Ugotavlja, da je, čeprav je izbrala varnost, brezskrbno življenje, ki ga vodi, kot soproga bogatega uradnika, monotomijo in nekoliko dolgočasno življenje, je še vedno pomembno, da je lepa in v središču pozornosti, kot gospa na recepciji v svojem domu.
Občuti spokojnost in umirjenost, zmago nad temo smrti in vrne se med svoje goste.
Vrsta dela: roman
Čas nastanka: leta 1923
Mesto nastanka: London
Osebe: Clarissa Dalloway, Richard Dalloway, Peter Walsh, Septimus Warren Smith, Sir William Bradshaw, Elizabeth
Opis oseb
Clarissa Dalloway – je prikazana na začetku romana, kot gospa iz visoke družbe, poročena z bogatim uradnikom. V življenju ima vse, kar si zaželi. Je na pragu življenja, toda življenje je posvetila svojemu soprogu in skrbi za njuno hčer in hišo. Ona je lepa, pazi na obleke, rada se lepo obleče. Bojuje se z mislimi o svojih občutkih do Petra. On je bil zelo zaljubljen v njo, toda ona ga je zavrnila, ker se je na nek način bala močnih čustev, občutkov negotovosti… Izbrala je varno življenje, čeprav ima močan značaj in je temperamenta, ona beži od sebe in si ne želi priznati, koliko globoko bi ta strast do Petra lahko šla. V njenem sedanjem življenju ni nič razburljivega, vse je monotono, toda ona se počuti varna. Na koncu je ugotovila, da ima lepo življenje, kot gospa priznanega in premožnega uradnika. Počuti se pomembno in je v centru pozornosti. Srečna je, ker je izbrala takšno življenje.
Septimus Warren Smith – mlad človek, čigar življenje ni bilo srečno. Bil je obseden s smrtjo in samomorom. Na koncu je, da bi se izognil povratku v bolnico, vrgel skozi okno. Njegov značaj je hrbtenica in vrhunec, ker takrat Clarissa začne razmišljati o svojem življenju.
Opomba o avtorju
Virginia Woolf je bila angleška pisateljica, ki se je rodila leta 1882 v Londonu. Njena družina se je ukvarjala s književnostjo, tako da je odraščala v tem vzdušju. Oče Sir Leslie Stephen je bil znan filozof in kritik in njen boter je bil znan ameriški pesnik Russell Lowell.
V času življenja svojega očeta, je pridobila dobro izobrazbo. Potem, ko je umrl, se je z brati in sestrami preselila v londonski Bloomsbury. Tam so se zbirali vsi znani člani angleške kulture in javnega življenja.
Leta 1912 se je poročila z znanim novinarjem Leonardom Woolfom, ki je ustanovil “Hogarth press” – založba.
Pisala je eseje, kratke zgodbe in kritike, toda glavni del njenih literarnih del so bili romani in to devet njih. Od njih še posebno izstopajo “Svetilnik”, “Valovi” in “Gospa Dalloway”.
Leta 1941 je naredila samomor.
Dodaj odgovor