Gimnazijec

Zgodba govori o Petru Janežiču, ki je bil po krivem obdolžen za smrt svojega najboljšega prijatelja Tadeja Rozmana. Namreč on naj bi v omamljenosti pri plezanju padel z improvizirane plezalne stene, ki sta jo imela v kleti in s tem se je obesil za zanko okoli vratu.

Gimnazijec obnova

Ker Peter doživi govorno blokado, se tudi na sodišču ne more braniti in pošljejo ga v prevzgojni dom v Radeče, njegova mama pa se preseli v tujino ker sta ji stanovanje vzela Rozmana, kot odškodnino.

Tadej prvi dan v domu spozna vzgojitelja svoje skupine Borisa Oblaka, ter ostalih sedem gojencev, ki so v skupini z njim, in vsak ima svoj vzdevek. Tako se gojenci po vzdevkih Car, Piksi in Veliki Vladimir veliko pretepajo, medtem ko je Jebač zaprt zaradi posilstev, Rana si z britvico vsak dan vrti po ustih, Pištola zbira pištole in ubil je tudi že enega varnostnika, in zadnji Tihi, ki pa je vedno tih.

Zvečer so ga fantje zelo močno pretepli, tako da je moral v bolnišnico in tam ostal nekaj dni, ter ga nazaj pripeljala zdravnica Metka.

Car, Piksi, Jebač in še nekaj ostalih gojencev, niso bili zadovoljni s pravili v domu. Tako so nekega dne po zajtrku ostali v jedilnici in razbili vse mize, ter z njih pobrali vse železne dele, da bi se lahko borili z varnostniki. Kuharice pa so jih prepričevale, naj tega ne storijo in Jebač je skoraj eno posilil.

Nato so prišli trije varnostniki in so pretepli Toneta Hribarja, ostala dva pa sta zbežala in nato so prišli še policaji, ter poklicali vse gojence. Car pa je dal Petru listek z njihovimi zahtevami. Janežič je odšel ven in takoj so ga ulovili, ter povprašali po listku in seveda se s stvarmi na listku niso strinjali niti policisti, niti upravnik. Na listku je namreč pisalo, da bi bile v domu dovoljene droge in da jim ne bi bilo treba nič delati. Zaradi nastalega incidenta, so odstavili Borisa Oblaka.

Naslednji dan je Peter moral oditi na zaslišanje v Celje, kjer pa ni hotel odgovarjati na njihova vprašanja. Iz prejšnje šole so ga izpisali, zato se je vpisal gimnazijo Center v Celju. Tako je moral vsak dan zgodaj vstajati in se z vlakom odpeljati iz Radeč do šole. To so izvedeli tudi ostali gojenci iz doma in od Petra zahtevali naj jim nosi drogo, drugače ga bodo pretepli. Prvi dan je niso dobili, prinesel pa jo je drugi dan. Od Suhega, ki je bil včasih njegov prijatelj, je dobil 10g trave.

Naslednji dan v šoli spozna sošolko Polono in ugotovi, da ji gre matematika zelo slabo, zato se vsak dan po šoli ustavi še pri njej in jo uči. Ker je veliko časa namenjal njej in šoli, mu je prostega časa preprosto zmanjkalo, kar ostalim gojencem v domu sploh ni bilo všeč.

Zato ga Car izzove na dvoboj, v katerem bo moral, če izgubi vsak dan nositi drogo iz Celja zastonj. In na žalost res zmaga Car, ter tako si Peter ni upal več priti po šoli v dom brez droge. Nato jo je prinesel s sabo iz Celja, a ga je varnostnik pri tem dobil, ter to sporočil novi upravnici Niki.

Zaradi tega mu je prepovedala hoditi v gimnazijo. Peter pa se za to ni zmenil in odšel k ostalim sedmim, da bi se jim uprl. Rekel jim je, da jim ne bo več prinašal drog, in zato so ga pretepli, da so ga morali varnostniki odpeljati v sobo za prvo pomoč, od koder je naslednji dan pobegnil v šolo.

Po šoli sta skupaj s Polono odšla do železniške postaje, kjer sta se poljubila. Ko pa je prispel nazaj v dom, so ga že čakali Piksi, Veliki Vladimir in Car, ter ga napadli. Peter pa je vzel steklo in z njim hotel porezati Vladimirja, Rana mu je rekel naj ga pusti, pa ga bodo tudi oni. Peter je spustil steklo in od takrat, se mu niso več upali približati.

Peter pa je še naprej vsak dan po šoli hodil k Poloni in enkrat sta celo spala skupaj. Ravno takrat pa je vstopila Polonina mama in bila ogorčena, ko ju je videla. Zato je oba napodila iz stanovanja. Peter je odšel v Radeče, upravnico pa prosil, če lahko vzame še Polono za nekaj dni. Upravnica ga ni zavrnila in po dveh dneh se je Polona že vrnila domov, še prej pa je staršema postavila zahtevo, da bo Peter še naprej po šoli prihajal k njej.

Peter pa je moral znova na sodišče in sicer zaradi sodelovanja v pretepu Toneta Hribarja in obsojen je bil na mladoletniški zapor. Ko sta to izvedela Polonina starša, sta Polono takoj prešolala na gimnazijo v Velenje. Peter je hodil proti postaji in videl dva fanta, kako sta planila na Suhega. Eden izmed njiju ga je zabodel in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je bil operiran.

Naslednji dan se je Peter vrnil in zdravniki so mu povedali, da je Suhi umrl in zaradi tega je bil nato zelo žalosten in potrt. Tako je taval po Celju in ko je prišel v Radeče, je v roke dobil pismo, v katerem je pisalo, da mora za eno leto v zapor. To pa je povedal tudi upravnici, ki mu je predlagala naj se pritoži, namreč tudi ona je bila nekoč v Radečah.

Skupaj sta nato napisala pritožbo in naslednji dan jo je upravnica odnesla na sodišče. Zvečer je bil Pištola slabe volje, saj je bil njegov predzadnji dan v domu iz katerega si ni želel oditi, zato je ustrelil paznika v dlan.

Peter pa je bil žalosten zaradi Polone, ker se nista več videvala in hotel je izvedeti kje je. Za nasvet je povprašal učiteljico matematike, ki mu je povedala, da je sedaj v gimnaziji Velenje. Odšel je tja in videl Polono, kako se poljublja z drugim fantom in to ga je še bolj prizadelo.

Čez nekaj dni znova dobi pismo iz sodišča, da se mora zglasiti na sojenju, kjer ga oprostijo umora Tadeja, ker je Suhi pred smrtjo povedal, da ga je on omamil z mamili. Tadej pa ni točno vedel kaj pravzaprav dela in je začel plezati po kleti, kjer je bila vrv, ter pri tem padel in se zadušil.

Ko pa je Peter želel priti do Tadeja, ga ni mogel več rešiti. Oproščen pa je bil tudi napada na Toneta Hribarja, ker mu niso mogli dokazati, da ga je ravno njegova pest tako udarila, da je komaj hodil. Tako je bil Peter oproščen vsega in sedaj je lahko z lahkim srcem odkorakal v svet.

Vrsta dela: roman

Čas dogajanja: 20. stoletje

Kraj dogajanja: Celje

Liki: Peter Janežič, Polona, upravnica Metka, Suhi, Pištola, Car, Piksi, Veliki Vladimir

Avtor: Igor Karlovšek

Opomba o avtorju

Igor Karlovšek je slovenski pisatelj, scenarist in odvetnik. Rodil se je 9. decembra 1958 v Celju. Dijaška leta je preživel na 1. gimnaziji v Celju, diplomiral in magistriral pa je na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Svoje prve zapise je objavil v Anteni in Pavlihu, ko pa je bil star petnajst let, je izšel njegov prvi roman Mesečna noč. Sedaj živi v Radečah s svojo ženo Marijo in dvema sinovoma. Leta 2004 je prejel nagrado večernico za roman Gimnazijec.

Snov v njegovih romanih je pretežno družbeno aktualna, ki jo črpa iz vsakdanjega življenja. Kot odvetnik se vsak dan ukvarja z različnimi družbenimi problemi in z ljudmi, ki hodijo po robu.

Motiv za njegove romane pa je največkrat racionalne narave. Poleg romana Gimnazijec (2004) je napisal še: Bazen (1990), Modra vrtnica (1998), Mojca (2007), Matej (2011).