Fedra

Fedra obnova

Medtem, ko je bil kralj Tezej odsoten se je njegova žena Fedra zaljubila v njegovega sina svojega pastorka Hipolita. Enoni prizna, da je zaljubljena in ona jo zaradi tega obtožuje in misli, da dela napačno stvar.

Hipolit sin Tezeja odide iskat svojega pogrešanega očeta po tem, ko ga šest mesecev ni bilo. Njegov vzgojitelj Terammen se boji za njega, ter misli, da Hipolit samo beži od Fedre in svoje ljubezni do nje. Vendar to ni bila resnica ampak se Hipolit boji Aricije svoje ljubezni, da mu ne odvzame oblast.

Pride novica, da je kralj Tezej najden mrtev. Atenčani želijo Hipolita za vladarja po tem, ko slišijo, da je kralj mrtev. Spoznajo, da je Tezej umrl za prešuštvo, razočaran in žalosten s svojo ženo. Ariciji govori, da Hipolit dejansko ljubi njo, vendar ona v to ne verjame. Hipolit pride k njej in sam ji prizna svojo ljubezen.

Hipolit se pripravlja na pot, ko pride Fedra, ki ne želi, da odide. Prizna mu svojo ljubezen, nakar ji on odgovori, da ne ljubi nje vendar Aricijo. Fedra, ki se zaveda svoje napake se Hipolitu opravičuje, ter mu pove, da jo lahko svobodno sovraži ali ubiti, ker taka oseba, kot je ona si ne zasluži živet.

Terammen je slišal, da je Tezej še živ in da je prišel v Epir. Fedra je prestrašena, ker Tezej ve za prevaro, ve da je nekdo rekel za ljubezen Fedre vendar ne ve kdo. Fedra je okrivila Hipolita za vse, ter ga Tezej jezen in razočaran prvo poskuša ubiti, vendar kasneje še zavesten, da mu je on sin ga preklinja in izžene iz mesta. Njegovi konji podivjajo in Hipolit umre.

Fedra na koncu vendar prizna Tezeju pravo resnico in mu pove, da njej ne preostane več veliko časa življenja, ker je popila strup. Obupan Tezej želi umreti z njo. Odide do groba svojega sina in se pokesa, ker ga je preklel in izgnal. Želi, da se mu da čast, kot junak in da bi mu bila zavest čist proglasi Aricijo Hipolitovo ljubezen za svojo hčer.

Avtor: Jean Racine

Naslov dela: Fedra

Vrsta dela: tragedija v 5. dejanjih

Mesto nastanka: Atena

Liki: Fedra, Tezej, Hipolit

Opomba o avtorju

Jean Racine je rojen 22. oktobra 1639 v Franciji. Bil je francoski dramatičar in pisal je večinoma tragedije in na koncu življenja je napisal eno komedijo. Njegovi sodobniki so bili Moliere in Corneille.

Rodil se je v La Ferté-Milon, ostal je brez družine pri treh letih in osnovno šolanje prijaznosti je prejel od svoje babice. Maturiral je v Port-Royalu, krščanski ustanovi, ki je imela velik vpliv na njegove sodobnike vključujoč Blaise Pascala.

Njegove prve dve tragedije Thébaide in Alexandre so imele klasično temo, vendar so že bile kontroverzne in napadajo ga z obtožbami, da uničuje misli svojega občinstva. Nadaljuje s tragedijo Andromah v kateri piše o Andromahi, Hektorjevi vdovi in njeni družini po Trojanski vojni.

Doslej je pridobil veliko neprijateljov vkjljučujoč Pierra Corneillea in njegovega brata Thomasa. Dramatičarji so pogosto tekmovali s pisanjem različnih verzij iste teme: npr. Michel le Clerc je napisal Iphigénieiste leta, kot Racine; Jacques Pradon je enako napisal Fedro isto kot Racine. Uspeh Pradonovih del je vzrok prekinitve Racinovega dramskega dela.

Bil je najbolj slaven predstavnik klasične francoske tragedije. Umrl je 21. aprila 1699 v Parizu, kjer je bil tudi pokopan.