Evangelij po Janezu

Evangelij po Janezu vključuje Jezusovo življenje od dneva, ko je bil rojen in vse dokler je bil križan na križu. Opisani so njegovi prvi čudeži, ki jih je delal.

Evangelij po Janezu obnova

Jezus kot deček

Matej 3, 4; Marko 1; Luka 2, 3, 4; Janez 1

Vsako leto sta Marija in Jožef odšla v Jeruzalem praznovat Veliko noč. Ko je bil Jezus star dvanajst let, se je odločil, da odide z njima. Ko je bila Velika noč končana, so se odpravili z drugimi ljudmi nazaj peš v Nazaret.

Običaj je bil, da so vsi meščani skupaj potovali v Jeruzalem. In ko so se vračali, sta Jožef in Marija nenadoma opazila, da Jezusa ni zraven njiju. Na začetku nista bila preveč zaskrbljena, ker sta mislila, da je je v družbi sorodnikov. Minil je cel dan in noč, vendar Jezusa še vedno ni bilo, zato ju zelo skrbi in ga odideta poiskat. Toda nihče jima ni vedel nič povedat.

Odločita se vrniti vse do Jeruzalema, da bi ga poiskala. Potrebovala sta cel dan, da sta se vrnila in še en dan, da sta ga našla. Jezus je bil v Jeruzalemu v templju in tam je govoril s učitelji. Učitelje je presenetil z ogromno znanja, ker je bil še deček in je imel samo dvanajst let.

Ko ga je Marija zagledala, ga je vprašala, zakaj jima je to naredil, ker sta bila zelo v skrbeh zanj. Toda Jezus ni vedel, da onadva ne vesta, da bo ostal v templju. Potem se je Marija zamislila in vse ji je postalo jasno. Jezus je Božji Sin in seveda si želi ostati v hiši svojega Očeta.

Potem se je Jezus vrnil s svojo družino v Nazaret, kjer je imel lepo otroštvo. Vsi so ga ljubili.

Naslednjič, ko se Jezusa omenja, je minilo veliko let. V resnici je bil takrat že star 30 let. V tem času noben ni vedel, da je Jezus Božji Sin, ker Janez o tem še ni začel govoriti.

V tistem času je Janez Krstnik živel v puščavi. Njegova obleka je bila narejena iz kamelje dlake in okoli njegovih bokov je bila močno pritrjena. Njegova hrana so bile kobilice in med divjih čebel.

In tako je prišel čas, ko je Jezus začel pripovedovati o Jezusu. Spodbujal jih je, da priznajo svoje grehe in prosijo za odpuščanje. Pripovedovanje je začel ob reki Jordan. Veliko ljudi ga je prišlo poslušat in povedal jim je, da jih ne zavaja, temveč da jih bo rešil, ker so Abrahamovi potomci. Kmalu bo prišel Odrešenik in rešil dobre in kaznoval slabe.

In tako so mnogi, ki so slišali Janezovo pripovedovanje priznali in se odrekli grehov in nato jih je Janez krstil v reki. V tem času pride tudi Jezus. Prosil je Janeza, da tudi njega krsti, kar Janezu nikakor ni bilo jasno. Janez mu je rekel, da bi Jezus moral njega krstiti in ne obratno. Jezus mu odgovori, da je to potrebno in Janez se po dolgem prepričevanju strinja.

Ko je bil Jezus krščen in prišel iz reke, se je na njega iz neba spustil Sveti Duh v obliki goloba in Bog spregovori, da je to njegov ljubljeni sin.

Po krščenju odide Jezus v puščavo, kjer je preživel štirideset dni posta v molitvi Bogu. Ko je ta čas minil, je bil Jezus zelo lačen.

Potem se je prikazal Satan, da bi skušal Jezusa, kot je Evo. Satan se obrne k Jezusu in mu reče naj spremeni kamne v kruh in naj je, ker je bil zelo lačen. Jezus se ni dal in mu odgovori, da je bolje biti lačen, kot pa poslušati Satana.

Potem Satan vzame Jezusa do Jeruzalema. Reče mu naj tam skoči iz templja, ker če je Božji Sin, mu bodo angeli pomagali. Toda Jezus se ni dal. Rekel je Satanu, da Sveto pismo pravi, da se ne smemo izpostavljati nevarnostim, samo zato, da bi bili prepričani ali nam bo Bog pomagal.

In tretjič je Satan želel pripraviti Jezusa. Vzel ga je na veliko goro, kjer mu je pokazal vse zaklade mest. Rekel je Jezusu, da bo vse to njegovo, če se mu pokloni. Toda Jezus ga nažene z besedami, da se nobenemu ne sme klanjati, razen Bogu.

Takrat je bil Satan prepričan, da ne bo mogel privabiti Jezusa in se je odločil, da se umakne. Jezusu pa so prišli pomagat angeli in poskrbeli zanj.

Potem se je Jezus vrnil na svoje mesto krščenja in ko ga je Janez zagledal je zavpil proti njemu, da je Božje Jagnje. Imenoval ga je zato tako, ker se je Jezus odločil, da se žrtvuje za vse ljudi, prav tako, kot je bilo jagnje žrtvovano v templju.

Janezova učenca sta odšla od tega trenutka slediti Jezusu povsod. Jezus je govoril z njima in se odločil, da jih odpelje v svojo hišo. Andrej, ki je bil eden izmed njih, se je odločil, da pripelje tudi svojega brata Petra. Naslednji dan sta se tudi Natanael (Jernej) in Filip odločila, da sledita Jezusu. Zdaj je Jezus imel pet učencev.

Jezusov prvi čudež

Marko 6; Janez 2,3

Nekega dne je Jezus odšel v mesto Kanu, da bi bil na neki poroki. Z njim so se odpravili tudi učenci in njegova mati.

Med slovesnostjo je zmanjkalo vina, kar bi lahko povzročilo, da se goste užali. Jezusova mati je celi dogodek povedala Jezusu, da bi on nekaj napravil in služabnikom ukazala, da morajo poslušati Jezusa.

V hiši je bilo postavljenih šest velikih kamnitih skled, v katerih je bila voda. Jezus ukaže služabnikom, da naj vse posode napolnejo do vrha z vodo. Služabniki to storijo. Ko so nosili vodo na mize, se je spremenila v vino.

To je bilo prvo veliko delo Jezusa. Ko so njegovi učenci videli, kaj je Jezus naredil, so verjeli v njega, da je Jezus Božji Sin.

Pogovor z Nikodemom

Janez 3

Nikodem, judovski politični vodja je neke noči prišel k Jezusu na pogovor. Nikodem je rekel Jezusu, da veruje v njega, da veruje da ga je sam Bog poslal, ker lahko samo on naredi take čudeže.

Jezus mu odgovori, da ne more postati Božji otrok, če se ponovno ne rodi. Nikodemu to ni bilo povsem jasno in sprašuje Jezusa dalje.

Jezus mu razloži, da to pomeni, da smo se odločili živeti po Božji volji in prositi Boga, da bi nam odpustil naše grehe in nam dal večno življenje.

Jezus mu je potem rekel, da kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti tudi on povzdignjen. Potem je pomislil na to, kako bo pribit na križ. Vsem tistim, kateri pogledi bodo proti Jezusu in kateri se mu bodo zahvalili za to, ker je bil postavljen na križ in ker je za njih umrl, bodo njihovi grehi odpuščeni.

Judje so žrtve prinesli v jeruzalemski tempelj, imeli pa so tudi svoje cerkve, imenovane sinagoge.

Ko je Jezus odšel v Nazaret, kjer je odraščal, se je odločil oditi v sinagogo. Tam so ga prosili, da prebere en odlomek iz knjige preroka Izaije. V tem odlomku je govoril o tem, kako bo Odrešenik prišel na svet.

Ko je Jezus zaključil, se je vsedel in vsi so začeli gledati vanj. Potem je vstal in začel pridigati. Rekel jim je, da je on ta Odrešenik.

Ljudje so takrat postali besni, ker niso hoteli verjeti, da je Jezus Božji Sin. Planili so na njega, z namero da ga odpeljejo na pečino na vrh starega gradu in ga vržejo.

Čeprav so ga močno držali, je Jezus preprosto hodil proč od njih in oni mu niso mogli ničesar. To je bil še en čudež, ki ga je Jezus storil.

Ozdravitev bolnega dečka

Janez 4

Nekega dne je Jezus prišel s svojimi učenci v mesto Sihar. Malo dlje od mesta se je nahajal Jakobov izvir z vodo. Jezus se je odločil spočiti od dolge poti poleg izvira in njegovi učenci so odšli v mesto po hrano.

Jezus je sedel poleg izvira, ko pride iz mesta neka ženska s praznim vrčem, da bi ga napolnila z vodo. Jezus je vse vedel o njej, vedel je, da ni bila resnično dobra do Boga.

Ko je Jezus govoril z njo, jo je spomnil na neke podrobnosti iz življenja, s katerimi Bog ni bil zadovoljen. Ženska je takoj odvrnila, kako verjame, da je on prerok, nakar ji Jezus reče, da je on Odrešenik. Ženska mu verjame in se takoj vrne nazaj v mesto po vse ostale, da pridejo in vidijo Odrešenika.

Ljudje so hitro pohiteli videti Odrešenika in potem so ga prosili, da pride na obisk v njihovo mesto. In tako je bilo, Jezus je tam ostal tri dni in v teh treh dnevih, so vsi poslušali, kakor je Jezus govoril. Na koncu so rekli tisti ženski, da tudi oni verjamejo, da je on Odrešenik.

Po tem obisku, se je Jezus vrnil na kraj, kjer je spremenil vodo v vino, v vas Kanu. Tam je kmalu prišel en bogat človek iz drugega mesta s prošnjo, da ozdravi njegovega sina, ki je bil zelo bolan. Jezus mu na to pove, da naj pohiti domov, ker je njegov sin že zdrav.

Ko je človek prišel domov, je ugotovil, da je njegov sin resnično zdrav in ko je vprašal svoje služabnike, kdaj je ozdravel, je ugotovil da se je to zgodilo točno v tistem času, ko je srečal Jezusa in ga prosil za ozdravljenje svojega sina. Cela njegova družina in on, so verjeli, da je Jezus Božji Sin.

Dvanajst učencev Jezusa Kristusa

Matej 9; Marko 2,3; Luka 5,6; Janez 5

Znova se je Jezus vrnil v mesto Kafarnaum. Bil je v neki skromni hiški. Hitro so se okoli njega zbrali ljudje in Jezus jim začne pripovedovati.

Med ljudmi, ki so prišli gledat Jezusa, je bil eden bolan človek, katerega so prijatelji prinesli na nosilih, ker je bil zelo slab. Ker ni mogel vstopiti z nosili, so se prijatelji odločili, da ga prinesejo skozi streho, tako da so umaknili nekaj ploščic.

Jezus je takoj videl, kolikšna je velika vera teh ljudi in se odloči, da bolnemu takoj odpusti vse grehe. Nakar je množica zbranih ljudi začela razmišljati o Jezusu, kako si lahko dovoli, da daje odpuščanje grehov, kot da je sam Bog.

Jezus je moral vedeti o čem oni razmišljajo in jih vpraša, zakaj razmišljajo na tak grešni način. V tem času reče tudi, da kako bo omenjenega človeka tudi pozdravil in mu reče naj vstane, ter naj gre v svoj dom. On vstane, vzame nosilko na kateri je pred nekaj časa ležal in hitro se odpravi. Ljudje, ki so to videli, niso mogli verjeti, kaj se je zgodilo.

V tem času so morali Judje plačevati Rimljanom davke in tisti ljudje, ki so zbirali davke so se imenovali cariniki. Tudi oni so bili Judje. Toda pogosto so goljufali in vzemali več denarja za davke, kot bi ga morali. Ta denar so si prisvojili za sebe.

Nekega dne je Jezus hodil po ulici in videl Mateja, ki je bil tudi carinik. Reče mu, naj gre z njim. Tako je Matej postal njegov učenec.

Kmalu zatem je Jezus prišel v Jeruzalem, da bi bil na praznovanju enega izmed judovskih praznikov. Znašel se je ob ribniku Bethezda. Na petih verandah, kolikor jih je ribnik imel, je bilo mnogo bolanih ljudi.

Jezus je zagledal enega človeka, ki je trpel že celih 38 let. Usmilil se ga je.

Tam so vsi bolani čakali, da se voda razburka in naraste, saj kdor bi takrat prvič odšel v vodo, je ozdravel.

Jezus vpraša tega človeka, če želi ozdraviti, on mu odgovori, da si seveda želi, vendar mu nikakor ne uspe prvemu priti do vode, ker nima nikogar, ki bi ga spustil v ribnik. Potem mu Jezus reče, da sedaj lahko svobodno hodi, ker je zdrav.

Ker je nosil svojo nosilko in bila je sobota, ter ničesar ni bilo dovoljeno delati, so ga grajali judovski voditelji. Nato jim reče, da mu je tako rekel tisti, ki ga je pozdravil. Voditelji so se vprašali kdo je on in on jim odgovori, da je to Jezus.

Od tega časa so se judovski voditelji razjezili na Jezusa in so iskali vsako priložnost, da bi ga usmrtili.

Jezus pa je dalje pridigal o tem, kako je imel Božji Sin moč vrniti mrtve v življenje in kako bo prišel čas, ko bodo vsi mrtvi oživeli, saj bodo slišali Božji glas in potem jim bo Jezus sodil. Vsi tisti, ki so delali dobro bodo nagrajeni v nasprotju s tistimi, ki so delali zlo. Jezusa je njegov oče postavil za sodnika in zato morajo vsi poslušati Jezusa, kot poslušajo njega.

Na drugo soboto je Jezus šel z družbo svojih učencev skozi polja bogatih žit. Učenci so se med potjo želeli najesti, zato so trgali klasje, ga mleli med rokami in jedli.

Ko so judovski voditelji videli učence, da nekaj delajo, so se znova razjezili, da se ob sobotah ne sme delati. Jezus pa jim odgovori, da je njega Bog postavil za gospodarja sobote, ter on najbolj ve, kaj se sme in kaj se ne sme delati.

Na eno izmed naslednjih sobot je Jezus odšel v sinagogo in takoj, ko je prišel, je opazil človeka, na katerem je roka izgledala posušena. Voditelji so ponovno gledali, če ga bo Jezus pozdravil na nedelavni dan in tako ponovno prekršil zakon. In Jezus to stori.

Znova so judovski voditelji razmišljali o tem, kako bi Jezusa ubili, on pa se s svojimi učenci odpravi do Galilejskega jezera. Ko se je razširila novica o vseh čudežnih del, ki jih je Jezus naredil, so vsi želeli biti blizu njega, čeprav je to pomenilo, da se ga samo na kratko dotaknejo. Samo to je bilo dovolj, da ozdravijo.

Nekega dne je Jezus sam odšel v puščavo in preživel tam celo noč v molitvi. Naslednji je poklical k sebi učence in njih dvanajst je izbral, da ga spremljajo povsod in z njim pridigati.

Njihova imena so bila: Peter, Andrej, Janez, Jakob, Filip, Natanael, Matej, Tomaž, Tadej, Jakob, Simon in Juda.

Učenci dobijo moč, da naredijo čudežna dela

Matej 9-11, 14: Marko 6; Luka 9; Janez 6

Jezus je poslal svoje učence, da širijo Radostno vest. Prav tako jim je rekel, da delajo čudežna dela na svoji poti, da ozdravijo bolane in da vrnejo v življenje mrtve. Rekel jim je, da bodo na njihovi poti zagotovo tisti, ki se jim bodo uprli in tudi tisti, ki bi jih napadli, vendar naj ne obupajo. Bog bo vedno z njimi, s svojim telesom in duhom.

Jezus jim je rekel, da ne rabijo na pot nositi hrane in denar, ker bo Bog poskrbel za njih, da ne bodo lačni, kot je poskrbel tudi za vrabce. Na tej poti bo Bog vedel o vsem, kar se dogaja in bo tako vsakdo, ki bo lepo delal nagrajen, ker to pomeni, da je lepo ravnal proti Bogu.

In ko je Jezus končal poučevanje, je dvanajst učencev odšlo na pot pridigat in delati čudežna dela.

Ko so se vrnili čez nekaj časa, so se odločili Jezusu povedati o vsem, kar se je zgodilo na poti in kaj so vse naredili. Odpravili so se zato s čolnom na drugo stran Galilejskega jezera, da bi v miru lahko govorili. Toda takoj, ko so ljudje opazili Jezusa in učence so pohiteli za njimi in hitro se je zbrala množica. Kjer koli se je Jezus pojavil so ljudje hitro prinesli svoje bolane, saj vsakdo, ki se ga je le dotaknil, je ozdravel.

Začela se je spuščati noč in učenci rečejo Jezusu, pa pošlje ljudi do trgovin, da bi lahko pravočasno kupili hrano. Vendar jim Jezus odvrne, da ni nobene potrebe, da jih bo on nahranil. Učenci so se začudeno vprašali, kako bo Jezus nahranil vse te ljudi, s samo petimi kruhi in dvemi malimi ribami.

Ljudje so se zbrali in učenci so začeli drobiti ribo in kruh, ter ga deliti zbrani množici. In kakor bi oni drobili in delili, tako so kruh in ribe še vedno ostala nedotaknjena. Na koncu je bilo kruha in ribe za vse.

Dobri pastir

Janez 10

Enkrat je Jezus rekel svojim učencem, da je on njihov pastir in oni njegove ovce, njegova čreda. V tem času v Izraelu so pastirji imeli običaj hoditi pred svojo čredo in skrbeti za svoje ovce dan in noč. Pastirji naj bi ovce poimenovali in ovce naj bi prepoznale glas svojega pastirja.

Jezus je odšel v tempelj in tam ponovno srečal judovske voditelje. Zahtevali so od njega naj pojasni, če je res Božji Sin, Jezus pa jim odgovori, da se je že zdavnaj in oni mu niso hoteli verjeti. Zdaj oni niso več njegove ovce, Jezus ima svoje čredo, katero vodi in za katero skrbi in vsi, ki so z njim bodo zaščiteni.

Jezus je rekel, da sta on in Bog isto, razmišljujoč o tem, kako je on Sin Bog in njegov oče je Oče Bog.

Nato judovski voditelji začnejo Jezusa obmetavati s kamenjem, da bi ga ubili, ker je trdil, da je Bog. Vendar jim pobegne, zapusti Jeruzalem in odide na mesto, kjer ga je Janez krstil, čer reko Jordan. Tam se je zbralo veliko ljudi, poslušali so Jezusovo pridigo in verjeli v njega.

Jezus vrne Lazarja v življenje

Janez 11

Lazar, Marijin in Martin brat zboli, ter rečeta Jezusu, kako bi mu lahko pomagal. Ko je Jezus slišal kaj se je zgodilo, ni takoj odšel iz Jeruzalema do Betanije, v Jeruzalemu je ostal še dva dni.

Ko je po dveh dneh rekel svojim učencem, da bi morali oditi v Betanijo, ker Lazar spi, so oni mislili, da v resnici spi. Vendar je bil Lazar že mrtev.

Ko je Marta videla, da je Jezus prišel, mu je pohitela nasproti. Takoj mu je rekla, da je prepričana, da če bi bil on tu, da njen brat ne bi umrl. Prav tako reče, da veruje in da zdaj vpraša Gospoda za kar koli, da mu bo on to dal.

Jezus ji je rekel, da bo njen brat spet živ. V tem Marta odide, da bi obvestila Marijo, da je Jezus prišel, Marija pa zakliče proti Jezusu, da je prepričana da njen brat ne bi umrl, če bi bil tu.

Vsi zbrani so žalostni in Jezus je bil malo jezen, ker mu niso verjeli, da Lazar ne bo spet živ. Vprašal je Jezus, kjer se nahaja Lazar in takrat je tudi sam jokal, ker je imel zelo rad Lazarja. Rečejo mu, da se njegovo telo nahaja v jami in zatem Jezur reče, da naj odvalijo kamen.

Marta reče, da njen brat že četrti dan leži mrtev in da je njegovo telo že začelo razpadati in da morda tega ne bi storili. Vendar ji Jezus odvrne, da mora verjeti v njega in da bo samo tako spoznala, kako velika je Božja moč.

Nato odvalijo kamen iz jame in Jezus zakliče proti mrtvemu Lazarju, da pride ven. In resnično, Lazar vstane, oživi in začne hoditi. Jezus mu sname haljo s katero je bil prekrit.

Mnogi so takrat verjeli v Jezusa in nekateri od njih so celo pohiteli vse povedati judovskim voditeljem. Ko so oni to slišali, so bili prepričani, da je to človek, ki lahko dela čudeže in so se bali za svojo usodo.

Še posebej so se bali, da bo Jezus postavljen za kralja, kar bi pomenilo, da bi jim Rimljani odvzeli moč o vodenju države. Zato so začeli intenzivno načrtovati, kako bi ubili Jezusa.

Prva cvetna nedelja

Matej 21; Marko 11; Luka 19; Janez 12

Ostalo je samo še šest dni do Velike noči in veliko ljudi se je začelo zbirati v Jeruzalemu, da bi proslavili. Prav tako so želeli biti blizu Jezusu. Spraševali so se, če bo Jezus prišel, ker so judovski voditelji naročili, da tisti ki vidi Jezusa naj jim takoj javi, da ga bodo ujeli in ubili.

Šest dni pred Veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo. V Betaniji je živel Lazar in to mesto je bilo oddaljeno samo 3 kilometre od Jeruzalema. Veliko ljudi je prišlo v Betanijo, ker so slišali za dogodek Lazarja. Iz tega razloga je veliki duhovnik naročil, da se mora odmakniti tudi Lazar, ker bodo preko njega ljudje začeli verjeti v Jezusa.

In tako se je Jezus po Betaniji odpravil proti Jeruzalemu. Ko je prišel na Oljsko goro, malo dlje od mesta, je poslal svoja dva učenca do vasi.

Naročil jim je da gredo do osla, ki bo tam privezan in katerega nihče do sedaj ni jahal. Jezus jima reče, naj ga odvežeta in pripeljeta k njemu in če koga srečata in ju vpraša kam peljeta tega osla, naj samo odvrneta, da je za Gospoda.

Učenca sta našla osla in lastnik jima reče, da ga lahko odpeljeta Gospodu. Ko sta ga pripeljala, so se učenci ogrnili z ogrinjali in Jezus pa je zajahal osla. In napoti se do Jeruzalemu.

Ko je Jezus šel proti Jeruzalemu je množica razprostrla svojo obleko, še preden je Jezus prišel in večina od njih je tudi narezala oljčne vejice in jih vrgla po tleh, za preprogo. To je bil takrat takšen običaj poklon kralju.

Bili pa so tudi tisti, ki so kričali proti Jezusu in ga zasmehovali s kraljem. Jezus je vedel, da ga bodo ti isti ljudje čez nekaj dni križali.

Ko se je približeval Jeruzalemu je začel jokati. Spomnil se je, kako so ti ljudje slabi in pokvarjeni. Pridigal je Jezus svojim učencem o tem, kaj bo doletelo judsko ljudstvo. Prišla bo velika sovražnikova vojska, zavzela mesto in podra vse hiše. Vse to jim bo kazen, zaradi tega kar bodo naredili Odrešitelju.

Potem, ko je Jezus prišel v Jeruzalem, se je takoj odpravil v tempelj. Tam je začel zdraviti bolne. Takrat pa so se pojavili učenci, ki so začeli slaviti Jezusa in njegova čudežna dela in tako so se judovski voditelji ponovno razjezili.

Ta večer je Jezus odšel prespat v Betanijo in naslednji dan se je spet vrnil v Jeruzalem. Bil je lačen in zagledal je smokvo. Posegel je proti smokvi, nato pa videl, da na steblu ni niti ene smokve. Potem je rekel, da ta smokva ne bo več rodila niti en plod.

Naslednji dan, ko so Jezus in učenci hodili mimo tega stebla, so videli da se je steblo posušilo.

Zadnja večerja

Matej 26; Marko 14; Luka 22; Janez 13,14

Prišel je dan Velike noči. Tega dne so Izraelci slavili tisto noč, ko so bili osvobojeni iz Egipta. Angel smrti je takrat prizanesel najstarejšemu moškemu otroku v tistih hišah, kjer je bilo na vratih znamenje s jagnjetovo krvjo. Iz tega razloga je vsaka izraelska družina, tega dne iz zahvalnosti prinesla jagnje, kot žrtev v tempelj.

Duhovnik bi nato zažgal maščobo jagnjeta, ter potem bi vsaka družina odnesla jagnje domov in ga pojedla isti večer. Isto tako, kot je prej sto let nazaj vsaka izraelska družina to naredila, ko je bila osvobojena iz Egipta.

Učenci so vprašali Jezusa, kje naj spečejo in pojedo jagnje, ker Jezus ni imel doma v Jeruzalemu. Jezus pa jim odgovori, da ko pridejo v mesto sledijo človeku, ki bo nosil v roki vrč vode. Rekel jim je, da mu sledijo do njegove hiše in rečejo, da jim pokaže sobo, katero je za njih pripravil.

Potem jim Jezus reče, da jih bo peljal v sobo, v kateri bodo lahko jedli jagnje.

Učenci napravijo tako in zgodi se točno tako, kot jim je on opisal.

Zvečer je Jezus prišel z ostalimi apostolimi in sedel za mizo, da bi vsi skupaj večerjali jagnje. Pomembno mu je bilo, da pojejo jagnje z njim, ker bo to njegova zadnja večerja, pred tem ko bo obsojen, pravzaprav žrtvovan za ljudi.

Apostolom to nikakor ni bilo jasno, mislili so da bo Jezus kmalu postal judovski kralj. Prav tako so se kregali, kdo izmed njih bo največji. Vendar jim Jezus pravi, da tisti, ki bo med njimi najbolj ponižen, bo največji, in tisti ki želi biti vodja bo moral biti vsem služabnik.

Jezus jih vpraša, kdo je za njih največji, služabnik ki čaka, da njegov gospodar poje ali gospodar, ki za mizo je. Jezus jih spomne, da bil on vedno njihov služabnik in njihov gospodar. Odločil se jim je tudi pokazati na primeru, kaj je mislil.

Zavil si je brisačo okoli pasu in šel svojim učencem po vrsti prati noge in jih brisati z brisačo. Peter je nasprotoval, ker ni želel, da se Jezus proti njemu obnaša, kot služabnik, vendar mu je Jezus rekel, da bo šelel kasneje razumel, zakaj to dela. Peter še naprej ni želel, da mu Jezus pere noge. Jezus mu nato odgovori, da če mu ne bo opral nog, ne more postati njegov učenec. Potem mu Peter reče, naj mu torej opere celo telo. Jezus mu pravi, da ni treba prati celega telesa, ker je že bil enkrat okopan, vendar je vedno potrebno znova prati noge.

Ta primer je Jezus dal učencem da vedo, da si morajo med sabo vedno pomagati. Govoril je dalje, da se med njimi nahaja eden, ki ga bo izdal, pravzaprav bo rekel judovskim voditeljem, kje se Jezus nahaja, ko poleg njega ne bo več nobenega, da ga zaščitijo.

Učenci so se spraševali, za koga to velja, vendar jim Jezus pravi, da na tistega, ki mu bo dal kos kruha. Potem je stopil proti Judi. Takoj, ko je Satan šel v Juda, mu Jezus pravi naj naredi kar mora, čimprej. Učencem ni bilo ničesar jasno.

Hitro je Juda odšel v noč in Jezus je vsem rekel, da eni druge ljubijo, kot je on vedno njih. Edino tako, bodo vsi vedeli, da so bili oni njegovi učenci.

Ko so tako večerjali je Jezus odlomil kruh in ga dal svojim učencem, da jejo. Prav tako vzame vino in pravi, da je to njegova kri, ki bo prelita za vse grehe.

Rekel jim je, da se po njegovem odhodu, naj pogosto srečujejo in na teh sestankih jedo kruh in pijejo vino, isto tako kot sedaj. To bo spomin na njega, dokler ponovno ne pride.

Svojim učencem je na koncu večerje rekel, da naj ne bodo žalostni, ker gre on zdaj v nebo, kjer bo pripravil vse za njihov prihod in enkrat se bo znova vrnil, da bi poskrbel za vse tiste, ki ga ljubijo. Potem Jezus prosi za vse, ki bodo verjeli v njega, da jih čuva pred grehom in da se vsi medsebojno ljubijo.

Jezusovo prijetje

Matej 26; Marko 14; Luka 22; Janez 18

Jezus se je odpravil z učenci na Oljsko goro, proti delu, ki se imenuje Getsemanski vrt. Oddaljil se je od njih, ter dolgo molil. Čutil je velik strah, ker je vedel, da bo čez nekaj ur pribit na križ. Prišel je angel, da ga opogumi.

Vrnil se je Jezus do svojih učencev, ter jim rekel, naj ne spijo več, temveč molijo, da ne bi padli v skušnjavo greha. Kasneje se je vrnil in znova jih zagledal, kako spijo. Ko se je tretjič vrnil, jim je rekel da vstanejo, ker se približuje njegov izdajalec.

Juda je vedel, da se Jezus nahaja v vrtu s samo nekaj svojih učencev, ter izkoristil priložost in ga izdal judovskim voditeljem. Oni so takoj poslali vojake za prijtetje Jezusa.

Ko so prišli v družbo Jude do Jezusa, jim on pravi, da tisti, ki ga tu išče, ga bo tudi poljubil. Jezus ni bežal, ker je vedel da je prišel njegov čas smrti.

Juda pride k Jezusu in ga poljubi na obraz, nato pa na njega planejo judovski vojaki. Učenci takoj povlečejo svoje meče in Peter tudi enemu izmed njih odseka uho. Jezus jim pravi, da naj vrnejo meče, ker mora on umreti, kakor je napovedal prerok. Nato pozdravi uho tistemu človeku.

Govori vsem vojakom in jih vpraša, čemu vsi ti meči in zakaj ga niso prijeli, ko je bil v templju. Učenci se razbežijo, Jezusa pa odpeljejo.

Najprej so ga odpeljali k velikemu duhovniku in po tem je bil v navzočnosti vseh judovskih služabnikov.

Peter je sledil Jezusu, da bi videl kaj se dogaja, vendar je upal, da ga ne bo nihče prepoznal. Prišel je vse do dvora in sedel poleg ognje, ko se obrne ena služkinja. Vpraša ga če pozna Jezusa in Peter odgovori, da nikoli ni videl tega človeka. Potem se je oglasil petelin.

Isto se ponovi še enkrat, ko se k Petru obrne še ena služkinja in eden služabnik in Peter tudi takrat zanika, da pozna Jezusa. In znova se je petelin oglasil dvakrat. Nato se Peter spomni Jezusovih besed, da ga bo zanikal in da se bo petelin trikrat oglasil.

Zadnjič, ko je Peter zanikal Jezusa, sta se ko so Jezusa odpeljali njuna pogleda srečala. Jezus se razžalosti.

Veliki duhovnik je spraševal Jezusa o njegovih učencih in o tem, kaj jih je učil, Jezus pa jim odgovori, da ničesar od njegovega poučevanja ni skrivnost. Udari eden od stražarjev Jezusa po obrazu in mu reče, da se tako ne sme govoriti z velikim svečenikom in Jezus mu odvrne, da človeka ni treba udariti, ko govori resnico.

Jezusa žalijo in se mu posmehujejo

Matej 26; Marko 14; Luka 22; Janez 18 

Naslednje jutro so se pred judovskim svetom zbrale priče, ki naj bi govorile laži o Jezusu. Njihovih zgodb ni bilo mogoče uskladiti. Veliki duhovnik vpraša Jezusa, če je on Božji Sin, in odgovori mu, da je in da bo to videl, ko bo znova prišel na zemljo, ki bo sedel na desnici Očeta.

Veliki duhovnik začne kričati, da si je zaslužil smrt in zbrana množica ga začne žaliti in mu pljuvati v obraz. Zavezali so mu tudi šal preko oči in kričali na njega, da jim pove, kdo je to storil, ker je on Kristus.

Nato ga člani vrhovnega sveta odpeljejo k Ponciju Pilatu, ki je bil rimski voditelj. Lagali so mu, da Jezus nagovarja Jude, k rimskemu uporu. Pilat ga je vprašal, če je on kralj in odgovori mu, da je on kralj, vendar njegovo kraljestvo je na nebu.

Pilat ni videl nobene krivice v tem človeku, in je tako tudi rekel Judom. Zato začnejo še bolj kričati, da Jezus dela nered, kjer koli se pojavi od Galileje do Jeruzalema.

Ko so spomnili Galijejo, ker je bil Pilat tam, se odloči Jezusa poslati Herodu, voditelju Galileje. Herod je želel videti Jezusa, ker je upal, da bo za njega naredil nek čudež. Vendar mu Jezus ni ničesar odgovarjal. Takrat ga začne zasmehovati in ga ogrne z rdečim ogrinjalom, ker je rekel da je kralj in potem ga pošlje Herod znova nazaj k Pilatu.

Vendar Pilat še vedno ni našel ničesar, kar bi pomenilo, da je Jezus kriv za nekaj in da ga je treba usmrtiti. Vendar pa je množica zahteala, da ga križajo.

Takrat je bil običaj v času Velike noči, da se osvobodi enega človeka, ki je bil v ječi obsojen na smrt in to je pomenilo, da ugodi ljudem in da se še naprej pokoravajo oblastem.

Pilat je vprašala, če želijo osvoboditi Barabo, ki je bila obtožena umora ali Jezusa, nakar vsi zakličejo naj osvobodijo Barabo in Jezusa križajo.

Pilat se je vprašal za kaj je Jezus kriv in dobil je pismo od svoje soproge, ki mu je rekla, naj Jezusa križajo, ker je imela nočne more. Toda Pilat je moral to storiti, ker so tako vsi zahtevali od njega. Da tega ne bi naredil, verjetno ne bi več opravljal enake funkcije.

Vendar preden se je odločil, da križajo Jezusa je Poncij Pilat vzel vodo in v njej opral roke. Tako je mislil, da je iz sebe vzel krivdo za Jezusovo smrt. Rekel je, da se njega nikoli ne bo krivilo za smrt tega nedolžnega človeka, in Judje so odgovorili, da bo krivda na njih in njihovimi otroci. Vendar on s tem pranjem rok nikakor ni mogel osvoboditi sebe krivde za smrt Jezusa, ker je bil on glavni krivec za njegovo smrt.

Jezusa so pred smrtjo prebičali in udarjali s palicami po glavi. Zvezali so mu roke na steber, ga slekli do pasu in na glavo so mu dali trnovo krono, posmehujoč se mu, da je on judovski kralj.

Jezusova smrt

Matej 27; Marko 15; Luka 23; Janez 18,19

Pilat je še vedno upal, da se bodo judovski voditelji premislili in da ne bodo usmrtili Jezusa. Vprašal je Jezusa, kje je rojen, vendar mu ni ničesar odgovoril.

Pilat se je razjezil, ker mu Jezus ni odgovoril, govoril mu je, kako si drzne, da ne odgovori, ker ima on vso oblast, ki bo odločila o njegovi svobodi. Jezus mu odgovori, da on lahko naredi le tisto, kar Bog odloči. Pilat je hotel spustiti Jezusa, vendar se je bal Cezarja, ki je bil krut in hudoben človek.

Množica je začela kričati, da se bo Pilat, če izpusti Jezusa zelo zameril Cezarju in da ne bodo več prijatelji. Pilat se je tako zbal, da bi ga množica tožila Cezarju in se odloči, da da Jezusa križati.

Juda se pokesa svojih grehov in se odloči judovskim voditeljem vrnitit tistih 30 srebrnikov, ki jih je dobil, da izda Jezusa. Odgovorijo mu, da to njih ne briga. Juda vrže srebrnike na tla tepmlja in odide, ter se obesi.

Veliki duhovniki kasneje vzamejo srebrnike, in se odločijo kupiti polje, na katerem bodo pokopali tujce, ki bodo v času svojega bivanja umrli v Jeruzalemu.

V tem trenutku so vojaki slekli Jezusu rdeč plašč in mu prinesli njegovo obleko. Odpeljali so ga na hrib, da ga križajo in Jezus je do tam moral nositi velik lesen križ. Ker je bil Jezus slaboten, so vprašali Simona, če bi mu pomagal nositi križ. Vsi skupaj so odšli na mesto, ki se je imenoval Golgota.

Ko so prišli, so križali Jezusa na križ, pribili so mu žeblje na roke in noge. Čeprav je čutil nepopisno bolečino, je Jezus zaprosil Boga, da pomaga vojakom, ker niso vedeli kaj delajo. Potem so mu dali, da popije mešanico žolča in vode, ki bi morala ublažiti njegove bolečine, preden umre. Jezus jo je samo okušal, vendar jo je zavrnil, saj se je odločil, da umre za vse ljudi.

Poleg Jezusa so ta dan križali še dva roparja, enega z njegove leve in enega z desne strani. Včasih so ljudje umirali na križu ure in dneve…

Jezus je bil križan zjutraj in visel je na križu vse do popoldneva. Na križu, naj Jezusom je bil napis “Jezus iz Nazareta, judovski kralj”. Ljudje, ki so hodili mimo križa, so vpili da naj sedaj pride dol iz križa, če je res Božji Sin.

Eden od roparjev, ki je bil križan poleg Jezus, mu pravi, da če je Kristus naj reši sebe in njih. Drugi ropar mu pravi, da naj se ga spomne, ko pride v kraljestvo. Jezus reče, da bo že danes z njim v raju. Zatem mu je Jezus odpustil vse njegove grehe.

Poleg križa, ko je Jezus umiral, sta cel čas stala Marija in učenec Janez. Jezus je prosil Janeza, da poskrbi za njegovo mamo, ker bo on umrl. Od tega dne, je Janez vzel Marijo v svoj dom in skrbel za njo, kot da je njegova mama.

Od dvanajste do tretje ure popoldne je na zemlji nastala tema. Bog jo je poslal, ker so v tem času kruti ljudje ubijali njegovega sina. Ob tretji uri je Jezus zaklical proti Bogu, zakaj ga je zapustil. Tako je bilo v tistem trenutku, ker se je Bog odvrnil od naših grehov, za katere je Jezus umiral.

En človek je takrat pohitel k Jezusu, ki je nosil gobo namočeno v kis in Jezus ko jo je okusil, je rekel da je končano in umrl.

V tistem trenutku se je zavesa, ki je bila v templju pretrgala na dva dela in cela zemlja se je zatresla.

Ko so rimski vojaki videli, kaj se je vse zgodilo, so rekli, da je res Božji Sin.

Jezusovo vstajenje

Matej 27, 28; Marko 15, 16; Luka 23, 24; Janez 19, 20

Naslednji dan je bila sobota in so judovski vladarji hoteli čimprej sneti Jezusa in ostala dva roparja s križa. Odločili so se, da pospešijo njihovo smrt, tako da jim polomijo kosti. Ko vidijo, da je Jezus že mrtev, mu predodejo prsa s sulico in priteče iz njih voda in kri. Ostala dva sta bila živa, in jima zlomijo kosti.

Poleg mesta, kjer je bil Jezus križan, se je nahajal vrt in v njem izkopan grob, pravzaprav jama v steni. Pripadal je Jožefu, bogatemu človeku, ki je bil Jezusov učenec in za to ni noben vedel, ker ni želel priznati zaradi strahu pred drugimi ljudmi.

Toda zdaj odide Jožef do Pilata in ga prosi, da vzame Jezusovo telo, da bi ga položili v ta grob. Pilat se strinja in Jožef povije v rjuho Jezusovo telo in ga položi v grob.

Judovski voditelji so odšli k Pilatu in mu rečejo, da mora postaviti stražo pred Jezusov grob, ker je bilo rečeno, da bo čez tri dni vstal. In sicer bali so se, da ne bi prišli Jezusovi učenci in neopazno odnesli Jezusa iz groba, ter rekli, da je vstal. Pilat se strinja in postavi vojake, da stražijo.

Ponoči pride Gospodov angel in odvali kamen pred Jezusovo grobnico. Obraz mu je sijal in obleka je bila bela. Vojaki so se od strahu razbežali.

Naslednji so Marija, Marija Magdalena in Saloma odšle do Jezusovega groba, da bi mu telo premazale z vonji. Ko so se približevale, so razmišljale o tem, kako bodo odvalile kamen in odšle v jamo. Medtem, ko so prišle, so videle da je kamen odvaljen in da je v jami sam angel. Reče jim, da je Jezus oživel in naj odidejo novico sporočiti njegovim učencem, ker se bo Jezus z njimi srečal v Galileji.

Žene so bile vesele, toda v nekem strahu, so pobegnile iz groba in med potjo srečale samega Jezusa. On jih pozdravi in one mu iz veselja obujejo noge.

Jezus jim pravi, da obvestijo njegove učence, da je živel in ko so to povedale učencem, sta se Peter in Janez napotila do groba, da bi se prepričala, da je Jezus res vstal.

Videla sta prazen grob, povoje v katera je bil Jezus zavit in takrat jima je postalo jasno, na kaj je Jezus mislil, ko je rekel, da bo tretji dan vstal.

Stražarji so rekli judovskim voditeljem, kaj se je v resnici zgodilo in oni jim rečejo, da morajo lagati, da so zaspali na dolžnosti in da so Jezusovi učenci ukradli njegovo telo in za to bodo dobili denar. Tako je bilo, stražarji so vzeli denar in začeli širiti dogovorjene laži.