Ena Swannova ljubezen

“Ena Swannova ljubezen” je roman Marcela Prousta in je specifičen po tom, ker nima tipične zgodbe in fabule v smislu vzročno-posledičnih dogodkov v nekem časovnem obdobju.

Roman se ukvarja z analizo ene ljubezenske veze, pravzaprav govori o duhovnem stanju enega človeka. Podlaga, ki sledi tej analizi je zelo enostavna. Namreč Vinteuileva sonata za Swanna pomeni prebujanje čustev in spominov, za njega posebnih trenutkov, ko je prišlo do rojevanja in vzbuditve ljubezni, ki jo je začutil do Odette de Crecy.

Ena Swannova ljubezen obnova

Odette de Crecy je bila Swannu predstavljena, kot zelo zanimiva ženska za zabavo, čeprav je bila precej povprečna, obraz je imela malce uvel in duh precej nepopoln. Srečanje med njima ni potekalo običajno, nihče od njiju ni bil navdušen. Vendar pa je bila Swann velik estet in ga je Odettin obraz in njen hrepeneč pogled spomnil na lik s Botticellijeve florentinske freske.

Tako je Odette pridobila Swannovo pozornost in radovednost, on je začutil veselje med gledanjem v njo, kot da je gledal na znano umetnino.

Odette se je vsakodnevno gibala v pariški malomeščanski družbi, ozkih pogledov na svet in slabo izražene duhovnosti. Ona se je med njimi zelo dobro znašla in jim pripadala.

Družina Verdurinovih je v svoj krog prijateljev povabila tudi Swanna in on je bil nad tem navdušen, ker je tako lahko vsakodnevno prihajal na obisk k Odetti in užival v njeni prijetni družbi. V njihovem domu je Swann slišal tudi Vinteuilevo frazo, ki je sedel zraven Odette, za katero je že lahko rekel, da čuti nekaj veliko več, kot mu je ona lahko vračala.

Njun odnos je bil prežet z veliko pozornosti in ljubezni, z veliko iznajdljivosti in odhodi domov, Swannovim izrednim in sramežljivim pričevanju ljubezni do Odette in še veliko lepih trenutkov. Toda Swannu je bilo pomembno samo on. Opitost, ki je prišla od občutka zaljubljenosti, vzhičenostjo in močnim potokom čustev, ki jih je Swann po dolgem času znova čutil.

Odette ja za Swanna delovala, kot spodbuda, da on znova lahko preživi in doživi čustva, razvije sočutnost in opazi lepoto v ljudeh, predmetih in umetninah. Bit Swannovega življenja je kombinacija človeške in umetniške lepote, povezanost duha in telesa, sposobnost, da vse to opazi in uživa v tem.

Vse to je bilo zasluženo, da Swannovo življenje preneha biti prazno in povezano le z užitki, ki jih je iskal v telesih žensk.

Sčasoma se je tako Odette vse bolj oddaljevala od realnosti v očeh Swanna. Ona je za njega postala Zefora s Botticellijeve freske, nepopolna popolna, v njem je vzbudila hrepenenje, opitost z lepoto in ljubosumje.

Toda sčasoma je Swannzaradi svoje superiornosti svojih stališč in izobraževanja postal vse manj zaželjen gost v hiši Verdurinovih in je vse bolj trpel, ker ni mogel videti Odette. Trpel je zaradi pomanjkanja njenih površnih občutkov, ker jo je on videl na način, ki ni bil realen. Prava Odette se je razlikovala od Odette, ki jo je on zgradil v svojih mislih in svojemu srcu.

Malo pomalo je Swann odkril, da je Odette lažna, da ga zavaja in da je goljufiva. Prav tako je odkril njeno skromno inteligenco in zaslepljenost z lepoto, ki je on ni mogel razumeti. Toda odločil se je, da zapre oči pred resnico in Odetti oprosti vse, dvomljive preteklosti in nezvestobe. Tega vse ni delala zaradi razloga, ker mu je bila ona toliko pomembna. Pomemben mu je bil občutek zaljubljenosti, ki mu je izpolnil življenje, ki mu je dal smisel življenja in je bil bit njegovega obstoja. Vse to je bilo malo povezano s praznino in privlačnostjo, ki jo je v sebi nosila Odette.

Kmalu Odette v Swannu ni več videla nobene zabavne niti koristi in se je odločila oditi od njega za svojimi ljubimci, kar je ranilo Swannovo občutljivo dušo. Swann je ostal sam v svojem trpljenju in zvok sonate ga je vedno spomnil na občutke, ki jih je Odette uspela v njem prebuditi. Vsakič, ko je slišal sonato, se je počutil živega, začutil je ljubezen in čas, ki ga je preživel poleg Odette, ženska za katero je morda nesmiselno porabil svoj čas.

Vrsta dela: roman

Čas nastanka: začetek 20. stoletja

Mesto nastanka: Pariz

Osebe: Swann, Odette de Crecy

Opis oseb

Swann – živel je prazno življenje, celo življenje v iskanju za lepimi ženskami in užival v njenih telesih. Ko je spoznal Odette je začutil, kaj pomeni ljubezen. Bil je opit s tem občutkom od katerega se je počutil boljše in živega. Zaradi tega razloga je celo, ko je spoznal, kakšna je Odette, zaprl oči pred resnico. Ni mu bila toliko pomembna ona, temveč občutek ljubezni, ki ga je uspela v njem zbuditi. Na koncu je ostal sam z občutki na čustva, ki jih je posvetil napačni ženski.

Odette de Crecy – povprečna in nič posebnega, uvelega obraza in neizražene duhovnosti, ter karizme. Izkoriščala je Swannovo ljubezen, ker je vedela, da je neskončno zaljubljen v njo. Nezvesta in vprašljive preteklosti. Ko ni več mogla na noben način izkoristiti Swanna, je odšla z drugimi ljubimci.

Opomba o avtorju

Marcel Proust se je rodil leta 1871. Bil je eden od največjih svetovnih pisateljev. Je francoski romanopisec, ki je ustanovil sodobni evropski roman. Pripadal je plemiški družini, v otroštvu obkrožen z ljubeznjio in pozornostjo. Trpel je za astmo in s tem je bil zelo krhek.

Že v mladih letih ga je zanimala filozofija, zgodovina in gledališče. Po končani gimnaziji in odsluženem vojaškem roku, se je vpisal na Šolo za politične vede v Parizu. Zanimala ga je književnost in moderno življenje in je bil rad viden v aristokratskih salonih.

Po takšnem življenju se mu nenadoma zgodi sprememba. Zdravstveno stanje se mu poslabša, umre mu oče in mama in on se umakne v sebe in svoj književni svet. Umrl je leta 1922.

Njegova najbolj znana dela so: “Iskanje izgubljenega časa”, ki vključuje sedem delov in to so, “V Swannovem svetu”, “V senci cvetočih deklet”, “V svetu Guermantesovih”, “Sodoma in Gomora”, “Ujetnica”, “Albertina je izginila” in “Spet najdeni čas”.