Elektra

Grško tragedijo “Elektro” je napisal Evripid okoli 410 let pred Kristusom. Obstaja delo enakega naslova avtorja Sofoklesa, toda nikoli niso našli, čigavo delo je bilo prvo napisano.

Zgodba te grške tragedije se je zgodila veliko let preden je tudi napisana, še preden se je začela Trojanska vojna.

Agamemnon grški poveljnik se je odločil na zahtevo boginje Artemide žrtvovati svojo hčer Ifigenijo. Ona bi v zameno spustila veter in grški bogovi bi lahko zapluli proti Troji. Toda Agamemnonova soproga Klitemnestra mu nikoli ni mogla odpustiti, ker je ubil hčer in se ga je s svojim ljubimcem odločila ubiti, ko se vrne iz vojne.

Zgodba “Elektre” se gradi na to delo. Namreč Klitemnestrina hčerka Elektra in Elektrin brat Orest se v tragediji odločijo maščevati materi in njenemu ljubimcu Egistu.

V tem delu se obdelajo in je prikazano veliko problemov. Prikazani so moralni problemi. Elektra in Ores se želita maščevati svoji materi. Njima se zgodi strašna tragedija, toda vseeno za takšno maščevanja nimata etične utemeljitve. V drami se odvijajo tudi psihološki problemi in to je prikazano z notranjim bojem Elektre. Ima boje sama s sabo. Zgodovinski problem je sam nastanek tragedije. Namreč tragedija je nastala zaradi ugrabiteve Helene, kar je bil povod, da se začne Trojanska vojna. Helena je bila Klitemnestrina sestra.

V tej drami v kateri z življenji upravljajo bogovi, se dogajajo žalostne usode oseb. Namreč Elektra in Ores sta se želela materi maščevati na način, da jo ubijeta. Toliko, kot je bila njuna tragedija velika, nikoli ne obstaja upravičen razlog vzeti človeško življenje.

Elekra obnova

V prvem dejanju Elektrin mož, kmet iz Mikene ima monolog o svoji soprogi, njeni nedolžnosti, smrtni njenega očeta Agamemnona in nesrečni usodi. Elektra govori o svojem sovraštvu do mame Klitemnestre, ki je ubila njenega očeta in se znova poročila. Klitemnestra in Tijestov sin Egist sta se znebila Agamemnona, ki je bil Klitemnestrin soprog. Skupaj sta se vselila in vrgla ven Elektro ter njenega brata Oresta. Elektro sta poročila s kmetom in sina Oresta sta izgnala.

Naprej kmet pove celotno zgodbo. Pove nam, da ne želi imeti otrok z Elektro, ker se boji Oresta in prav tako se zaveda, da mu je Klitemnestra predala svojo hčer samo iz razloga, ker ni želela, da se ona poroči s plemičem, ki bi lahko na Elektrino prošnjo maščeval smrt njenega očeta.

Tragedija se odvije v mestu Arg, ko v njega pride Orest v spremstvu Pilada. On takoj napove, da je pripravljen poiskati sestro Elektro in maščevati smrt njunega očeta.

Drugo dejanje se začne s srečanjem Oresta in Elektre. Elektra odide k Orestu na obisk in mu pove o svoji težki usodi. Prav mu, da ne ve kje je njen brat in da je poročena s kmetom, človekom nižjega razreda od nje. Toda pravi mu tudi, da ji je on zaveznik, da ji želi dobro in da v njem vidi prijatelja, toda prav tako on ni v popolnosti njen mož, ker spoštuje razliko med sabo, kot kmeta in nje kot plemkinje.

Orest se ji ne predstavi, kot brat temveč kot glasnik. Pravi ji, da je njen brat živ in da se bo kmalu pojavil pripravljen za maščevanje. V tem času se pojavi tudi Kmet – Elektrin mož, ki povabi Oresta in Pilada, da ostaneta pri njiju kot njuna gosta.

Vsi skupaj govorijo in Orest pove Elektri, da verjetno ne bi prepoznala svojega brat, tudi če bi ga videla, ker sta ločena že od majhnega. Prav tako ji pravi, da bi njega lahko prepoznal le Agamemnov učitelj. On je bil starec, ki je rešil Oresta pred gotovo smrtjo.

Elektra naroči svojemu možu, da odide iskat starca, da bi jim pomagal pri pripravi hrane.

V tretjem dejanju pride starec, Agamemnov vzgojitelj pri njih in jim prinese hrano. Pravi Elektri, kot je videl pramen las, ko je šel mimo Agamemnovega groba in da verjame, da gre za lase Oresta, njenega brata. Nato starec prepozna Oresta in vsi skupaj se zmenijo, da bodo maščevali smrt Agamemnona.

Starec jim pove, da je na poti videl Egista, ki se je pripravljal Bogovom prinesti žrtev. On daje nasvete Orestu, kako bi se zelo hitro lahko približal Egistu in se maščeval za očetovo smrt, ker ga nihče ne prepozna. Svojo mamo Klitemnestro se odloči ubiti Elektra. Povabila jo bo v svojo hišo in ji povedala srečno novico, da je rodila.

V četrtem dejanju, ki je sledil malo potem, se v daljavi zasliši krik. Elektra se prestraši, ker misli, da gre za Oresta, toda Glasnik ji prinese natančne novice, da je Orest premagal Egista in to tako, da ga je zabodel z mečem. Orest nato pride v spremstvu Pilada, nosi Egistovo telo skupaj z vojaki in služabniki. Oni so odložili orožje, ko so izvedeli, da je Orest, Agamemnonov sin.

V petem dejanju je Elektra zadovoljna in ponosna na svojega brata, hvali ga in zdaj je ona na vrsti, da ubije Klitemnestro. Nato se v daljavi pojavi voz. Klitemnestra pride na obisk k hčerki, da bi opravila obredno žrtvovanje ob njenem rojstvu. Orest je negotov, če morajo ubiti mamo, toda Elektra je prepričana, da mora biti ona pogubljena, ker je kriva za očetovo smrt.

Pogovor Klitemnestre in Elektre poteka v smeri Agamemnona. Klitemnestra pove Elektri, da je moral Agamemnon plačati za to, kar je naredil. Namreč on je drugo njuno hčer Ifgenijo – Elektrino setro žrtvoval pred pohodom na Trojo, da bi bil on uspešen. Naprej Klitemnestra pravi, da je njen mož pripeljal v hišo drugo žensko Kasandro – Prijamovo hčer.

V trenutku, ko Klitemnestra pride v hišo, da bi prispevala otroka za žrtev, jo Elektra in Orest ubijeta.

V šestem dejanju so iz hiše prišli Orest, Pilad in Elektra, ki čutijo obžalovanje zaradi storjenega dejanja. Pride Dioskuri (Poluks in Kastor), ki naroči Elektri in Orestu, kako se morata obnašati in hkrati opiše dogodke, ki bodo sledili.

Njuna kazen bo za vedno ločena drug od drugega in da naj gresta živeti nekam drugam, daleč od tega kraja. Za Klitemnesrin pokop bo poskrbel Agamemnov brat – Menelaj. Menelaj se s Heleno vrne iz Trojanske vojne. Egeista pa bodo pokopali prebivalci Arga.

Vrsta dela: tragedija v 6 dejanjih

Osebe: Elektra – Agamemnova kči, Klitemnestra – kraljica in Agamemnonova žena ter Elektrina mama, Dioskuri, Poluks, Kastor – Zeusovi sinovi, Orest – Agamemnov sin, Glasnik, Starec, Kmet iz Mikene, Zbor Argivljanki.

Mesto nastanka: Mikena, Grčija

Čas nastanka: konec Trojanske vojne

Opomba o avtorju

Evripid je bil eden izmed najbolj znanih starogrških piscev.

O Evripidu je zelo malo ohranjenih in zapisanih podatkov, verjetno iz razloga, ker ni bil aktiven v politiki. Tako je zapisano, da se je kot z glavno dejavnostjo ukvarjal z diplomatskimi zadevami na Siciliji. Prav tako je verjel, da je edini v tem času imel domačno knjižnico, ker je bil izjemno bogat. Bil je izobražen, imel je več učiteljev, vključno s slavnim Sokratom.

Verjetno so edini viri informacij o njem zgodovinski viri dramskih tekmovanj, na katerih je sodeloval. Tako se ve, da je prvič sodeloval na takšnih tekmovanjih daleč 455 leta pred Kristusom.

Kar se tiče njegovega zasebnega življenja in celo od datuma rojstva, se ve zelo malo in številni podatki so sporni. Nekje je označeno, da je rojen v času bitke pri Salamini. Celo verjame se, da je mesto njegovega rojstva bilo v bližini, kjer se je sama bitka odvijala. Toda nekateri verjamejo, da se je rodil v Atenah in to leta 484 pred Kristusom.

Menijo, da je na dramskih tekmovanjih zmagal celo štirikrat ali petkrat in prvo zmago je dobil leta 441 pred Kristusom z izgubljeno zgodbo “Peliasove hčerke”.

Ko ga je Makedonski kralj Arhelaj povabil v Makedonijo, se je z veseljem odzval in odšel tja, ter zapustil mesto Atene leta 408 pred Kristusom. Očitno je tam tudi umrl in to leta 406 pred Kristusom.

Menijo, da je napisal približno 90 dram. Ne ve se točnega števila, ker pri nekaterih ni potrjeno, če gre za Evripida kot avtorja. Toda ohranjeno jih je samo devetnajst.

V njegovih dramah bogovi nimajo več glavne vloge, dobijo napake in niso več popolni kot v prejšnjih dramah. Bogove primerja in enači z ljudmi. V svoje drame vpelje monologe in so njegove drame napolnjene le z sodobnim govorom ljudi, brez pretiranega okrasja in opisovanja. Štejejo ga za začetnika psiholoških dram.

Obstajajo ugotovitve, ki govorijo, da je njegova priljubljenost narasla po njegovi smrti, medtem ko v času življenja ni bil preveč priljubljen pri atenskem občinstvu. Tako je tudi priznanje za svoja dela in literarno ustvarjanje dobil šele po svoji smrti in je danes eden izmed najbolj vplivnih tragedov vseh časov.

Njegova najbolj znana in ohranjena dela so: “Medeja”, “Heraklovi otroci”, “Hipolit”, “Elektra”, “Feničanke”, “Orest”, “Trojanke “Divji Herkul”.