Don Kihot

Don Kihot obnova

Don Kihot, glavni junak te zgodbe, je zelo rad prebiral viteške knjige, kar mu pride v navado. Knjige ga tako zasvojijo, da se mu začne mešati in si začne sam sebe predstavljati v zgodbah. Odloči se, da postane vitez in se odpravi proti graščini, kjer naj bi ga posvetili v viteza. Ko pride do krčme, ki ji pravi grad, se postavi na kolena pred krčmarja in ga prosi naj ga posveti v viteza.

Don Kihot je mislil, da ga bo krčmar zares postavil za viteza, a se mu začne posmehovati, prav tako vsi njegovi gostje, ki se začnejo norčevati iz njega. Vendar ga naposled le posveti v viteza, čeprav je v krčmarjevih očeh to le šala.

Nato se Don Kihot odpravi k njegovemu prvemu boju, še prej pa je molil k Dulsineji. V boju je v nezavest spravil prvega in nato še drugega mezgarja, ki mu pravzaprav nista ničesar hotela. Potem se spravi na hlapca kmeta, ki ga za kratek čas reši, a ko hoče oditi, ga ponovno pretepe. Hlapec nato pretepe Don Kihota, ker je užalil njega in njegove gospodarje. Iz pretepe ga reši sosed, kmet Pedro Alonso.

Medtem je pri Don Kihotovi družini vladala panika, saj so mislili, da je mrtev. Vendar se kmalu prikaže in odide spat. Zatem se prikažejo še župnik, gospodinja, brivec in njegova nečakinja, ki se želijo znebiti njegovih knjig. Don Kihot si priskrbi družabnika, soseda kmeta Sančo Pansa.

Drugi dan odide znova na pohod in izbere isto pot, čez Montielsko polje. Tam se spopade z mlinom na veter, vendar ga mlin poškoduje in mu zlomi sulico. S Sančem odideta dalje in kmalu Don Kihot napade meniha, ki je v koči peljal neko biskajsko gospo. Nato vstopi v kočijo in ji naroči naj gre v Toboso, kjer naj poišče Dulsinejo Toboško in ji reče, da naj ji pove, kaj vse je Don Kihot naredil le zanjo.

Potem ga napade biskajec in spopad se začne, v katerem bi Don Kihot kmalu ubil biskajca, a mu biskajska gospa reši življenje. Biskajec mora zato k Dulsineji, Don Kihot pa je imel nekakšen balsam za zdravljenje.

Medtem se zgodba nadaljuje z Rosinantom, kateri je na paši zagledal kobile in odšel k njimi, da bi si krajšal čas. Vendar, ko to opazijo gonjači, ga zbijejo na tla. Na pomoč mu prihitita Don Kihot in Sančo Pansa, a tudi onadva se v tem spopadu poškodujeta. Nato odideta do krčme, tako imenovani grad, kjer ju zacelijo. Kasneje v kolibi, kjer prespijo, se vname spopad.

Boj prepreči stražmojster, ki izjavi, da je Don Kihot mrtev in šele kasneje izvejo, da je bil le v nezavesti. Ko se odpravljata iz krčme, nista hotela placati za prenočišče in za njima začnejo metati rjuhe, še prej pa Don Kihotu vzamejo kovček. Naprej odideta s konji, in v ježi opazita dva oblaka, ki se zdita, kot da sta dve vojski in da bo ravnokar spopad. Don Kihot se spravi na ovce, ki jih je zamenjal za vojake in še tu jih skupi od pastirjev, ki so ga obmetavali s kamenjem.

Po nekem času se ustavita, ker je bil Sančo že utrujen in se ustalita nekje na travi. Sančo začne s pripovedovanjem zgodb in ko se spočijeta se odpravita dalje. Na poti srečata človeka, ki ga Don Kihot znova zameša za viteza z Membrinovim šlemov, a gre le za človeka, ki v roki nosi posodo za britje. Odjahata naprej in prideta do ljudi, ki so vklenjeni v verige, zato se odločita, da jih rešita.

Don Kihot jih vpraša po imenih, in gre za ljudi, ki so večinoma roparji in pisci. Ko premagajo kraljevo vojsko, okamenjajo Don Kihota in Sančo Pansa. Nato prideta v Sierro Moreno, kjer prespita in Gines, ki sta ga rešila, je Sanču ukradel konja. Odideta v gore, kjer Don Kihot napiše pismo Dulsineji. Don Kihot se na prošnjo družine vrne domov, a se znova čez mesec dni poda na pot.

S Sančom odideta k Dulsineji, vendar jo zaman iščeta, saj si jo Don Kihot namišlja v premožni hiši. Nato se Don Kihot skrije v gozdu, Sančo pa odide po Dulsinejo. Opazi jo med dvema kmeticama, ki skupaj jezdijo iz mesta in nato jih Sančo in Don Kihot ustavita. Nakar Don Kihot poklekne pred Dulsinjeo, a ona se ne zmeni zanj. Odjezdita proti Barceloni, kjer se odvije spopad med vitezom Belega meseca in Don Kihotom. Zmaga vitez in Don Kihot mora oditi za eno leto domov. Vitez, ki ga je premagal je bil Samson Carrasco.

Don Kinot nato doma pripoveduje zgodbo, da bo sedaj eno leto doma in bo pasel ovce. Kmalu pa lahko le še leži na postelji in bliža se mu ura smrti, zato napiše oporoko in čez nekaj dni umre.

Vrsta dela: viteški roman

Kraj dogajanja: mestece v Španiji

Liki: Don Kihot, Sančo Pansa, krčmar, Dulsineja

Avtor: Miguel de Cervantes

Opomba o avtorju

Miguel de Cervantes Saavedra je bil španski pisatelj, rojen 29. septembra 1547, v Alcalá de Henares, v Španiji. Rodil se je v revni družini, podeželskega zdravnika, kot četrti od sedmih otrok. Mladost je preživljal v Valladolidu, Madridu in Sevilli, kjer je tudi hodil v latinske šole.

Pri dvaindvajsetih je objavil svojo prvo pesem, ki jo je posvetil kraljici Isabeli, ženi Filipa II. Kasneje odide v Neapelj, kjer se priključi vojski in sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu. Leta 1575 pirati napadejo ladjo, na kateri je služil in nato ga, kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo, kjer preživi 5 let ujetništva. V teh letih je tudi podrobno opisal njegove ujetniške trenutke v romanu Don Kihot.

Leta 1584 se je poročil in živela sta v precejšnji revščini. V tem času pa je tudi napisal okoli trideset dramskih del in leto kasneje objavi svoj prvi roman Galateja. Roman Don Kihot objavi leta 1605, pri katerem je idejo zanj dobil iz ene izmed preživljanjem kazni. Ta roman je Cervantesu prinesel slavo, vendar ne bogastva. Umrl je 23. aprila 1616 v Madridu.