Domen

Zgodba se odvija okoli sredine 18. stoletja in govori o fantu Domnu. Domen je bil sin od Mete, ki je bila zelo brhko dekle, vendar brez premoženja. Ko je zanosila z Domnom je bila povsod zaničevana, vendar se jo je usmilil kmet Jurec, ki ju skupaj s sinom vzame pod svojo streho in Domna postavi za hlapca.

Domen obnova

Jurec je imel svojo hčer Anko in oče ji je zrihtal nekega bogatega moža, a ga je le ta zavrnila, ker naj bi se videvala s hlapcem Domnom. Namreč Domen se je zaljubil v Anko in ko je kmet Jurec to izvedel, ga je to tako razjezilo, da ga je odgnal od hiše. Nato pa se zgodba začne vse bolj zapletati, namreč Domen je izvedel, da ga namerava graščak Sova poslati v vojsko, ter še do da mu mama noče povedati, kdo je njegov oče.

Kasneje Domen od berača Urha, ki je bil znan po tem, da vse ve, izve da sta se gospod Sova in njegova mati nekaj pogovarjala o nekem pismu. Preko tega je nato izvedel, ga je pravzaprav osovraženi gospod Sova njegov oče. Mati pa mu pove, da je takrat še mladi gospod Sova tako očaral, da se je rajši odločila za njega, kot pa za drugega, čeprav se je imela še možnost poročiti.

Pri tem pa ji je gospod Sova obljubljal vse mogoče, ob enem pa jo je že od samega začetka vlekel samo za nos. Ko se je rodil Domen, ji je obljubljal zelo veliko doto, v zameno da bo tiho, kar je tudi potrdila v pismu.

Nato Domen pade v roke biričem, ki ga dajo v vojsko in ko mati to izve, umre od žalosti in nesreče. Domen pa po petih letih iz vojske pobegne in se vrne, kot turški vojak.

Izve za smrt svoje matere in se želi maščevati gospodu Sovi. Tudi njegova Anka, ga je med tem časom že pozabila in se je poročila z drugim. Domen se nato nameni maščevati gospodu Sovi in skupaj s turškimi vojaki vdre v njegov grad, vendar ga Sova ustreli in tako umre. Kmalu za njim pa umreta tudi gospod Sova in kmet Jurec, ter s tem se zgodba konča.

Vrsta dela: povest

Čas dogajanja: 18. stoletje

Kraj dogajanja: Muljava

Liki: Domen, kmet Jurec, gospod Sova, Meta, Anka

Avtor: Josip Jurčič

Opomba o avtorju

Josip Jurčič je bil slovenski pisatelj in časnikar, rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi, kot sin revnih kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Višnji Gori, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo.

Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo Pripovedko o beli kači leta 1861. Po uspešno končani maturi je odšel študirat na Dunaj, kjer je vpisal slavistiko in klasično filologijo, vendar zaradi pomanjkanja denarja, študija ni dokončal.

Leta 1868 je dobil prvo službo, kot pomočnik glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, ter štiri leta kasneje postal glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Ob Franu Levstiku je postal prva osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Umrl je zaradi jetike 3. maja 1881.

V njegov spomin so poimenovali Jurčičev trg v Ljubljani, ter ulico v Novem mestu. Prav tako je njegova rojstna hiša obnovljena in ohranjena, kot spomenik.