”Dekameron” je zbirka stotih novel. Prihaja od grške besede deka hemarai, kar pomeni desetdnevnica. ”Dekameron” je torej knjiga o desetih dneh. V teh desetih dneh sedem deklet in trije fantje pripovedujejo svojo zgodbo. Oni bežijo od kuge, katera se začne širiti po Firenzi. Čas si krajšajo tako, da vsakdo izmed njih vsaki dan pripoveduje eno novelo. Temo jim vsaki dan določi kraljica ali kralj tistega dne.
Dekameron obnova
Prvi dan v prvi noveli opisuje Ciappelletta prevaranta iz Toscane, katerega so v tej dobi smatrali enega od največjih grešnikov. Bogati trgovec Musciatto Franzesi najel ga je da gre do Burgunđana in jih prisili da vrnejo dolg. Obljubil mu je nagrado in sicer del tega dolga in nekaj Franzesijevega blaga. Vrgel se je v Burgundija, kjer ga primeta brata posojevalca denarja. Ciappelletto se pred njimi, medtem nenadoma zelo razboli. Zelo je bilo očitno, da bo kmalu umrl, zato sta brata poklicala svečenika, da ga izpove in mu da poslednje maziljenje.
Ciappelletto pristane. Ko je svečenik prišel mu je on govoril vse vrste laži, katere svečenik ni razumel. Povedal mu je, da nikoli ni spal z žesnko, da je veliki vernik, kateri se izpove vsak teden, hodi v cerkev, vsakodnevno moli in mnogo drugih stvari, katere ni nikoli resnično naredil. Svečenik mu je odredil oprostitev greha in mu dal poslednje maziljenje. Posojevalci denarja so vedeli, da to ni resnica in jim je bilo zelo smešno, ko so slišali za Ciappellettove laži svečeniku.
Ciappelletto je po nekaj dnevih umrl in svečeniki so ga pokopali v svojem samostanu. Zaradi mišljenja, da je bil veliki vernik so ga proglasili za svetnika in njihovi ljudje ga še danes smatrajo kot takega in ga čaščujejo.
Na tretji dan tudi v prvi noveli ukrepanja se seli v Lamporecchio ženski samostan. V tem samostanu živi starec Nuto, kateri je tam bil zaposlen, kot vrtnar. Toda ni bil zadovoljen s svojo plačo, zato se je odločit oditi. Cilj mu je bil, da najde novega vrtnarja, kateri bi ga lahko zamenjal. Za to je naučil mladeniča Masetto in se odločil prevzeti ta posel. Dobil je idejo, da se napravi neumnega in kako bi obogatel in postal vrtnar v samostanu, kar mu je uspelo.
Nahitro po tem so častne sestre začele spraševati, kako bi bilo z moškim, da jim manjka nežnosti in strasti. Masetto je edini prišel v poštev, zato so ga hotele zavesti. Temu on ni niti malo nasprotoval in je spal z vsemi častnimi sestrami v samostanu. Popolnoma se je izmučil od tega, zato je na koncu vse priznal. One so mislile, da je čudež kar je govoril in na koncu postal skrbnik samostana. Ko je glavna v samostanu umrla, se je on vrnil domov bogat in zadovoljen. Do konca svojega življenja je užival v vsem bogastvu in ugodnostmi, ki pridejo s tem.
Petega dneva deveta novela opisuje Federiga Alberigha mladega, iskrenega in poštenega mladeniča. On se namreč zaljubi v mlado plemkinjo Giovanno, katera njegovo ljubezen ni sprejemala. Čeprav se je on trudil mu ni hotela vrniti ljubezni. Da bi jo osvojil je živel potratno in deloval tako, da bi ga sprejela. Zaradi tega osiromaši in izgubi vse kar ima in ostane mu samo njegov sokol.
Zatem Giovanna ostane brez moža, kateri zboli in nenadoma umre. Njej ostane vso njegovo bogastvo in kmalu ji umre tudi sin. Sama zapuščena in osamljena odloči obiskati Federiga. Ker je ostal brez vsega ji ni imel ničesar za ponuditi. Samo svojega sokola, kateri je bil narejen. Ko je ona to spoznala, občutki so se ji zamenjali. Zaljubila se je in odločila, da se poroči z njim postavila ga za bogatega.
Zadnji deseti dan dejanja desete novele se dogaja na dvoru markiza Saluzza. On je po ukazu svojih preiskovalcev moral čimprej najti ženo in jo poročiti. Čeprav ni bil posebno zainteresiran je izbral mlado Griseldo hči poznanega kmeta. Z njo kasneje dobi dva otroka in on naprej ni siguren ali ga ona resnično ljubi.
Zato se spomni, da bi jo moral preveriti tako, da odigra, da je dal, da mu ubije otroka. Potem zaigra, da je ne ljubi več, da mu je dolgočasna in da ljubi drugo žensko, izžene jo iz hiše in pokliče svojo hčer, katera mu zaigra novo ženo. Po tem, ko spozna, da Griselda vse to sprejema ga še vedno ljubi in pokliče jo, da se vrne domov in pokaže ji njene zdaj odrasle otroke. Ona se vrne in oni jo sprejmejo s spoštovanjem.
Vrsta dela: novela, skupno sto
Opomba o avtorju
Giovanni Boccaccio rojen v Parizu 16. junija 1313 leta. Šolal se je v Neapelju, vendar največji del življenja je preživel v Firenzi, kjer je začel svojo ustvarjalnost. Začel je s pisanjem romana ”Filocolo” in zatem so sledile pesnitve ”Teseida” in spev ”Filostrato”.
Kasneje piše mnoge druge pestnitve, odlomke teh del z antičnimi mitologijami. V vsem poslednjem obdobju ustvarjalnosti največ piše satire teh del v latinskem jeziku. Ostal je zapomnjen, kot prvi dantist. Očaran Danteovih ustvarjalnosti je komentiral prvih 17 pevskih Danteovega ”Pekla” in napisal delo ”Trattatello in laude di Dante”.
Bil je cenjen in poznan in vsekakor ni bil popolnoma zadovoljen s svojim življenjem. Leta 1362 doživlja duhovno krizo in razmišlja, da se odreče pisanju in književnosti nasploh. Razmišljal je o smrti, umaknil se je v sebe in verjetno zaradi tega zbolel. Umrl je v Certaldu 21. decembra leta 1375.
Dodaj odgovor