Dedal in Ikar

Zgoba opisuje edinstvenega umetnika Dedala, ki ga vsi častijo in mu poklanjajo pozornost. V naravi umetnika je, da je najboljši in ne prenese očitkov someščanov. V zavisti naredi hud zločin, ki mu ne pride na dušo, prav tako smrt njegovega sina Ikarja ne.

Dedal in Ikar obnova

V stari Grčiji je živel največji umetnik Dedal. Obdeloval je kovino in les in njegove mojstrovine, so osupnile vsakogar, ko jih je videl. Iz kipov je znal vdahniti življenje v njih in jih narediti žive. Svoje znanje pa je tudi predajal naprej mnogim uglednim talentiranim mladeničem.

Med njegovimi učenci je bil nečak Talos, ki je bil zelo pameten in iznajdljiv in že pri dvanajstih letih, je sam iznašel lončarski kolovrat. Nekega dne je videl nazobčana vretenca v ribi in že se je domislil stvari, kaj bi lahko naredil in nato je po njihovem vzorcu izdelal pilo.

Veliko ljudi pa je bilo mnenja, da Talos presega samega Dedala v ustvarjanju. Ko je to mnenje prišlo na ušesa Dedalu, je sklenil, da ga ubije, saj se je zbal za svojo slavo. Tako ga je nekega dne zvabil na atenski grad in preden, ga je pahnil čez obzidje, se je še prepričal, da ju noben ne vidi. Nato je odšel Dedal pod obzidje, da bi pokopal Talosa, a ga ni našel, namreč boginja Atena je imela Talosa zelo rada, in da bi ga rešila gotove smrti, ga je spremenila v ptico ribo.

Nek sprehajalec pa je vendarle videl Dedala pri grozni stvari, ki jo je naredil Talosu in to povedal vladarju mesta. Ker je Dedal čutil približujočo kazen, ki mu ne bi ušla, je s svojim sinom Ikarom pobegnil na otok Kreta. Na Kreti ga je prijateljsko sprejel kralj Minos in ko je slišal, da je zelo dober gradbenik, ga prosi da naj mu zgradi stavbo, ki naj bi bila ječa za Minotavra.

Domislil se je, da zgradi zapleteni labirint in tako je Dedal dal zgraditi velikanski labirint in vanj so potem zaprli Minotavra. Zamislica je uspela, saj Minotaver ni več našel izhoda iz labirinta, kralj pa je bil Dedalu nadvse hvaležen, ampak iz otoka ga ni spustil. A sčasoma je Dedal začel hrepeneti po domovini in vsak večer sta s sinom odšla na obalo čakat ladjo, ki bi ju odpeljala v domovino, a ladje žal ni bilo.

Nekega dne, se mu je med opazovanjem ptic utrnila ideja, kako bi se lahko rešil. Videl je ptice, kako lahkotno letajo po nebu in domislil se je, da naredi dva para kril. Tako je naredil krila zase in za svojega sina, ter nekega jutra sta odletela. Pred odhodom pa je še dal napotek sinu, naj ne leta previsoko proti soncu, saj bi mu le ta poškodoval krila. Vsake toliko časa je Dedal pogledal nazaj za Ikarom, če se drži napotka, a po nekem času je Ikar že pozabil na ta napotek.

Iz radovednosti je zato poletel višje, k soncu in zaradi vročine, se mu je na krilih začel topiti vosek in krila, so začela razpadati. Padel je v morje in umrl. Dedal pa je bil zaradi sinove smrti zelo žalosten in pristal je na bližnjem otoku. Nato je pred njegove noge morje prineslo Ikarovo truplo in pokopal ga je na otoku, za kar se je kasneje ta otok poimenoval po njemu, otok Ikarija. Nato je Dedal zbežal v čisto drugo državo, v Sicilijo, kjer je na koncu živel in ustvarjal, a miru v sebi, ni nikoli našel.

Vrsta dela: bajka

Kraj dogajanja: stara Grčija, Kreta

Čas dogajanja: pred davnimi časi

Liki: Dedal, Ikar, Talos, Minos

Avtor: Gustav Schwab

Opomba o avtorju

Gustav Benjamin Schwab se je rodil 10. junija 1792 v Stuttgartu. Bil je nemški pisatelj, založnik in duhovnik ter avtor mnogih pesmi, potopisov in literarnih spisov.

Uredil je zbirko izvirnih zgodb za nemški narod in tri obsežne knjige, kjer pripoveduje stare zgodbe, mite in legende. Delo se imenuje “Najlepše zgodbe antike” (1838-1840) in to je bilo njegovo najpomembnejšo delo.

Delo je prevedeno na mnoge svetovne jezike in v nemških šolah je to delo obvezno za domače branje. Postala je najbolj znana zgodba iz starih časov. Pritegnil je pozornost in zanimanje bralcev, zaradi Schwabovega pripovedovanja in domišljije in tudi zaradi svoje verodostojnosti, ki je kljub njegovemu zdravljenju mitoloških referenc ostalo ohranjeno.

Prav tako je uredil tudi zbirko originalnih nemških ljudskih pripovedk in rekov (Das Buch der schönr sten Geschichten und Sagen, 1836-1837).

Umrl je 4. novembra 1850 v Stuttgartu.