Deček v črtasti pižami

Deček v črtasti pižami je mladinski roman, ki ga je napisal irski pisatelj John Boyne. Glavni lik je devetletni deček z imenom Bruno, ki živi skupaj s tri leta starejšo sestro Gretel, mamo in očetom.

Deček v črtasti pižami obnova

Zgodba se začne, ko nekega dne Bruno pride iz šole domov in opazi, da mu služkinja Maria pospravlja vse njegove stvari v lesene zaboje. Bruno jo vpraša, kaj se dogaja in služkinja mu pove, da mu pripravlja prtljago, ker se bodo selili. Nato pride mama, ki mu razloži, da je oče dobil odgovorno službo malo izven Berlina.

Zgrožen ugotovi, da je novi dom oddaljen več kot kilometer in celo izven samega centra Berlina, ter da svojih prijateljev morda nikoli več ne bo videl. Tako se vsi trije podajo na pot v novi dom.

Ko prispejo v novi dom, je Bruno še bolj razočaran. Sedaj ima njihova nova hiša le tri nadstropja in ne pet, kot so jih imeli pred selitvijo in ležala je na osamljenem kraju. Daleč okoli hiše ni bilo videti nobene druge hiše, nobene šole, tržnic, prometnih cest, pravzaprav ničesar. Ker pa je Bruno že od majhnega sanjal, da bi rad postal raziskovalec, je bil novi dom idealna prilika za to.

Tako se je nekega dne odpravil raziskovat okoli hiše in odkril nekaj nenavadnega. Za hišo je zagledal ogromno žičnato ograjo, tla za njo pa so bila rdečkasta. Nato je v daljavi zagledal na tisoče ljudi, ki so bili vsi enako oblečeni, v sive črtaste pižame in živeli so v majhnih lesenih kočah.

Takrat se mu niti sanjalo ni kaj vse to pomeni. Predstavljal si je, da so to delavci, ki delajo v tovarni. Vendar pa je bilo njegovo predvidevanje napačno. Ugotovil je, da se nahaja na Poljskem, zraven enega izmed najhujših koncentracijskih taborišč Auswitcha, ki je bilo namenjeno pobijanju ljudi, predvsem judov. Ubijali so jih s trdim delom ali pa so jih s plinom zadušili.

Naslednji dan je Bruno odšel do očeta, z vprašanjem o teh ljudeh. Zabiča mu, naj se ne obremenjuje z njimi in naj se ne druži, niti pogovarja z njimi. Sprva ga je ubogal in se ni približeval ograji in si čas krajšal z raznimi igri.

Naredil si je gugalnico, iz katere je nekega dne padel in se poškodoval. V nadalje mu mama prepove tudi uporabo gugalnice, zato se je poskušal družiti s svojo sestro, za katero je sicer rekel, da je brezupen primer, ker je vedno mislila, da je najpametnejša. Ker se tudi to ni obneslo, ga je radovednost odnesla k prepovedanemu območju.

Naslednji dan se je odpravil do ograje, in zdela se mu je neskončna. Ni pričakoval, da bo zares kaj odkril. Zelo dolgo je hodil ob ograji in že se je hotel odpraviti proti domu, ko je v daljavi zagledal dečka na drugi strani ograje in bil oblečen v črtasto pižamo. Približal se mu je in začela sta se pogavarjati in spoznavati.

Bruno je izvedel, da mu je ime Šmuel in da je bil rojen na isti dan, kot Bruno. Bil je jud, prav tako vsi njegovi na drugi strani ograje, v obraz je bil bled in precej shiran. Postala sta dobra prijatelja, celo bolj, kot pa jih je imel Bruno iz Berlina.

Minevali so tedni in meseci, ko se je Bruno družil z novim prijateljem in kdaj pa kdaj mu je prinesel tudi kaj za pod zob. Bruno je opazil, da je bil Šmuel vedno bolj šibek, suh in bled.

Starša sta Brunotu in Gretel priskrbela tudi osebnega učitelja, ki pa Brunotu ni prirasel k srcu. Večkrat, ko je šel Bruno mimo očetove pisarne, je slišal prepir med mamo in očetom, vendar ni slišal o čem se kregata. Nekega dne pa pride k njim sam furer Adolf Hitler s svojo ženo in tudi takrat Bruno ni izvedel ničesar.

Nastopil je dan, ko je mama Brunu in Gretel povedala, da se bodo kmalu vrnili domov, kjer so živeli prej. Z očetom sta menila, da za njiju to ni dobro okolje za odraščanje, oče pa naj bi ostal tu, zaradi službe.

Gretel se je povratka zelo veselila, ker bo videla svoje prijateljice, medtem kot Bruno ni vedel ali so ga njegovi prijatelji že pozabili in sedaj je spoznal novega prijatelja. Ker je imel še en teden časa preden se bodo vrnili domov, se je odločil, da ga bo čim bolj izkoristil.

Naslednji dan je odšel do mesta, kjer se je srečeval z Šmuelom, vendar ga tisti dan ni bilo tam. Nekaj časa je še ostal tam, če bi mogoče prišel, vendar je bilo že očitno, da ga ne bo, zato razočaran odide domov. Na ta kraj je prihajal še naslednje štiri dni in na koncu Brunotu ni bilo jasno, zakaj Šmuela ni. Peti dan se je znova odpravil k ograji in nekaj časa je minilo, ko je v daljavi zagledal Šmuela.

Bruno se ga je razveselil, Šmuel pa mu je razložil, zakaj ga ni bilo. Pove mu, da je njegov oče nenadoma izginil in so ga iskali, vendar ga niso našli nikjer. Ko je Bruno videl zelo obupanega Šmuela, mu je takoj odpustil in dobi idejo. Predlaga mu, da bi se podala v iskanje njegovega očeta. Šmuelu je bila ideja všeč in priskrbi mu celo črtasto pižamo.

Naslednji dan se Bruno odpravi do ograje, kjer ga je že čakal Šmuel in v roke mu poda pižamo. Bruno se preobleče v črtasto pižamo in postane pravi deček v črtasti pižami. Šmuel je pomagal Brunu, da se je lahko splazil na drugo stran ograje in odideta v iskanje očeta. Med raziskovanjem pa se znajdeta v skupini ljudi, ki jih odpeljejo nekam.

Takrat je dež močno lil in Bruno je mislil, da jih peljejo v zavetje. Vendar pa so jih zgnetli v podolgovat prostor in za njimi zaprli vrata. Nato je Bruno zavohal plin in se zavedal, da niso na varnem, ampak v krematoriju in da jih bodo ubili. Bruno reče svojemu prijatelju še zadnje besede, da je njegov najboljši prijatelj, nato ga prime za roko in niti pomisli ne na to, da bi ga izpustil.

Za tem so začeli Brunota iskati, vendar o njem niso slišali ničesar. Najdejo le njegova oblačila, ki so ležala pri ograji. Nihče ni vedel, kaj se mu je zgodilo in kje bi lahko bil. Njegov oče je bil tam še eno leto in v tem času je izvedel, kaj se mu je dejansko zgodilo. Mama in Gretel sta odšli nazaj v Berlin in vsak dan sta jokali za njim, ker sta ga zelo pogrešali.

Vrsta dela: mladinski roman

Kraj dogajanja: Berlin

Čas dogajanja: v času druge svetovne vojne

Liki: Bruno, sestra, mama, oče, Šmuel

Avtor: John Boyne

Opomba o avtorju

John Boyne je irski pisatelj srednje generacije, rojen 30. aprila leta 1971 v Dublinu, kjer še vedno živi. Študiral je angleško književnost in bil študent kreativnega pisanja na University of East Anglia v Norwichu, kjer je prejel nagrado Curtis Brown.

Je avtor štirih kratkih zgodb za otroke, otroških del in tudi avtor devetih romanov za odrasle. Njegovi romani so prevedeni v 47 jezikov.