Da Vincijeva šifra obnova
Zgodba se začne z umorom uglednega 76 letnega starca kustosa Saunire v Veliki galeriji muzeja. Njegov morilec je Silas, in kustos mu preden ga ustreli, izda neko skrivnost, ki je bila sicer laž, namreč pravo skrivnost je zadržal zase in pred smrtjo si želi, da najde način za posredovanje prave skrivnosti.
Kmalu pride informacija do profesorja Roberta Langdona in nemudoma se sredi noči odpravi v muzej, kjer je bil kustos umorjen. Na tleh zagleda mrtvega kustosa, ki je bil nag in je ležal v nenavadnem položaju in na trebuhu je imel s krvjo narisan preprost simbol pentagram.
Medtem morilec sporoči svojemu gospodarju, da je nalogo uspešno opravil in pri tem dobil potrdilo o obstoju legendarnega sklepnika. Skrit naj bi bil v cerkvi Saint – Sulpice in gospodar mu ukaže, naj se nemudoma odpravi tja. Nato je poklical še škofa Manuela Aringarosa, ki je bil že desel let na čelu organizacije Opus Dei in ga seznanil z novico.
V muzeju pa sta Robert in Fache skušala ugotoviti, kakšno skrivnost jim je želel kustos sporočiti. V njegovi roki najdeta pisalo, na katerem je bil viden napisan samo pod črno lučjo. Pridruži se jima še agentka Sophie Neveu, ki je študirala kriptografijo. Langdonu naroči naj pokliče na ameriško veleposlaništvo, pri čemer se mu oglasi avtomatski odzivnik in posluša sporočilo, katerega je posnela Sophia. V sporočilu mu pove, da se dobita na stranišču, kjer mu nato pove, da mu niso pokazali vseh stvari in da ga ima Fache za glavnega osumljenca.
Fache je sumil Langdona, ker je bilo ob truplu kustosa napisano njegovo ime, prav tako v njegovem koledarju, saj sta bila dogovorjena za srečanje v času umora. Kustos je bil Sophiin dedek, vendar zadnja leta nista imela stikov. Langdonu je hotela pomagati zbežati iz muzeja do ameriškega veleposlaništva, kjer na j bi bil varen pred policijo. Pred tem sta ostala še nekaj časa v muzeju in odkrila še nekaj stvari. Sophia je našla zlato verižico, ki je bil zlati ključ in je odpiral skrinjico, v kateri je dedek hranil veliko skrivnost.
V tem času pa morilec Silas odide v cerkev Saint – Sulpice, z namenom, da najde sklepnik. Med tem ga opazuje nuna Sandrine, ki jo kasneje ubije.
Medtem, ko sta se Robert in Sophia vozila po ulicah, je škof Aringarosa prispel na letališče v Rim in ga odpeljejo v papeževo poletno rezidenco. Tam mu vatikanski tajnik v kovčku izroči 20 milijonov obveznic, za plačilo za sklepnik.
Robert in Sophia prispeta pred Zuriško depozitno banko, kjer se z zlatim kjučem napotita do trezorja. Upravnik jima pokaže kam morata vstaviti ključ, in kam napisati številko desetmestnega računa, ki je bila napisana ob kustosovem telesu in jo je Sophia razbrala.
V trezorju najdeta zloščeno skrinjico, na kateri je bila intarzija, slika petlistne vrtnice, ki je simbol za sveti gral. V skrinjici najdeta kripteks, ki jih je po Da Vincijevih načrtih izdeloval njen dedek. Kripteksi so bili neke vrste trezor za shranjevanje skrivnih podatkov in jih je bilo mogoče odpreti samo z ustreznim geslom.
Iz banke pobegneta, saj ju direktor banke prepozna, da sta na listi osumljencev in iskana človeka, za petami pa jima je policija. Odideta do Robertovega prijatelja Teabinga, ki največ ve o Sionskem priorstvu in svetem gralu. Razloži jima pomen Sionskega pionirstva, da gre za kelih, ki je simbol za ženskost, kar se tudi vidi na freski Leonarda da Vincija, da zraven Jezusa ne sedi apostol, ampak Marija Magdalena, njegova žena.
Med njima se je odpiral prazen prostor, ki naj bi bil kelih. To odkritje bi zamajalo temelje cerkve, zato so to skrivnost skrbno varovali. .Leonardo da Vinci je bil član te tajne združbe Sionsko priorstvo in v različnih obdobjih, so pripadali združbi tudi Isaac Newton, Victor Hugo in še nekateri, ki so to veliko skrivnost zakodirali v svoje umetnine, tako da se je prenašala naprej, iz roda v rod.
Med tem morilec izve, da se nahaja skript pri Robertu in Sophii, zato se nemudoma odpravi na dvor k Teabingu. Prav tako na dvor pride policija in Robert v zameno, da ju ne zatoži, Teabingu pokaže kripteks. Nad njim je presenečen in obljubi jima pomoč, vendar jih ravno takrat napade Silas. Uspe jim ga zvezat, ter skupaj z njim zbežijo na letališče.
Odidejo v London in med letom Teabing razloži Robertu in Sophii o Silasu, ki je bojevnik in je sam sebe mučil, da bi trpel, kot Jezus Kristus. Pove jima še, da če bi uspela razvozlati kripteks, bi v njem našla papirusni zvitek, na katerem naj bi bil načrt do Svetega Grala oziroma do potomcev Jezusa Kristusa. Medtem Robert znova odpre skrinjico, v kateri najde napis, ki ga je prepoznala samo Sophie in govori o Bofametu, kamniti glavi, ki častijo templarje.
Ko prispejo v London, pilota prepričajo naj pristane v njihovem osebnem hangerju, kjer so se zvezani Silas, Robert in Sophia skrili v avtu. Teabing je ostal v letalu in po pregledu letala, policija najde samo njega, pilota in strežaja. Nato se odpravijo do templarske cerkve Temple church.
V istem času se je škof dogovarjal z gospodarjem, da mu proda sveti Gral za 20 milijonov dolarjev. Sveti Gral je želel uničiti skrivnost.
Medtem v cerkvi Teabingov služabnik Remy osvobodi Silasa in Remy ugrabi Teabinga, ko je Silasu Robert izročil kripteks. Sophia prijavi ugrabitev Teabinga in oglasi se ji Bezu Fache, ki ji pove, da nista več osumljena, ampak v nevarnosti.
Robert in Sophia odhitita v stavbo Kings College, kjer je bil oddelek za teologijo in verske študije. Hotela sta odkriti kje se nahaja Sveti Gral, preden ga najdejo Remy in Silas.
Remy se je Silasu predstavil, kot da je gospodar in ga napoti v hišo Opus Dei, kjer naj bi prejel nagrado, a se zgodi preobrat. Ko Remy preda Silasa v hišo, izpusti Teabinga in izkaže se, da je Teabing gospodar. Za uspešno prevaro, Teabing Remyja nagradi, in kasneje ga zastrupi. Nato pokliče na policijo in pove kje se nahaja morilec Silas.
Robert in Sofija končno rešita uganko. Vitez, ki je bil omenjen v uganki je bil v bistvu sir Isaac Newton. Odideta v cerkev, kjer je bil pokopan. Pred njima je bil v cerkvi že Teabing, ki ju je čakal, saj ju je potreboval za razrešitev uganke. Začel jima je groziti s pištolo in izda jima tudi, da je bil on tisti, ki je naročil umor Sofijinega dedka, ker je na vsak način hotel dobiti to skrivnost.
Medtem policija pride v hišo Opus Dei, prišel je tudi škof Rangarosa, ker so bili dogovorjeni za izmenjavo. Silas je videl, da je bil prevaran in policija ga ustreli, pri tem je bil škof ranjen.
Teabing nato Sophii pove, da je hotel to skrivnost le povedati svetu. Nato pa začne Robert groziti s pištolo, da ga bo ubil, če mu ne odpre kripteksa. Ker ga Sophia ni znala, ga odpre Robert, papirius pa skrivoma skrije v žep. V tistem trenutku pridejo tudi policaji, ki aretirajo Teabinga. Robert in Sophia pa odideta do Rosslynske kapele, ker je na papirusnem zvitku pisalo, da se sveti Gral nahaja pod Roslinom.
Po temeljitem pregledu nista našla ničesar in nato se Sophia spomni, da je že bila v tej kapeli z dedkom, kot majhna punčka. Ko stopita iz kapele zagledata neko žensko, za katero se izkaže, da je Sophiina babica, ki jima pove, da se je nekoč tu nahajal sveti Gral, vendar se zdaj ne več kje je. Ta skrivnost je šla z dedkom v grob in tako se zgodba zaključi.
Sophia ostane pri svoji družini, z Robertom pa ohranita dobre stike še naprej.
Nekega dne Robert dobi preblisk, ko je bil v Parizu in sicer kje bi lahko kelih bil. Uganka govori, da se nahaja pod starim Rozlinom in sledi oznakam na ulicah, kjer je podnevnik tekel. Po njihovi poti pride do ogromne piramide. Piramida predstavlja simbol za meč in v notranjosti pa predstavlja kelih. Razvozla še zadnjo uganko in sicer, da pod zvezdnim nebom leži in če pogledaš ponoči vidiš. Takrat mu na pamet pride, da lahko Marija Magdalena leži le tu pod to piramido.
Vrsta dela: kriminalni roman
Kraj dogajanja: Vatikan, London
Liki: Robert, Sophia, Silas, Teabing, Fache
Avtor: Dan Brown
Opomba o avtorju
Dan Brown je ameriški pisatelj, ki se je rodil 22. junija 1964 v Exetru v New Hampshire. Diplomiral je na Philipsovi Akademiji v Exetru, tu je bil, kot profesor matematike zaposlen tudi njegov oče.
Kasneje je obiskoval še kolidž v Amherstu, kjer je leta 1986 diplomiral. Ker se je na Philipsovi Akademiji naučil britanske angleščine, si je želel postati poklicni pisec. Živi z ženo Blythe, ki se ukvarja z umetnostno zgodovino in slikanjem.
V prodajni uspešnici Da Vincijeva šifra, se čuti njen vpliv. Brown se prav tako zanima za kriptografijo, šifrirne ključe in kode, ki se zaradi tega tudi neprestano pojavljajo v njegovih zgodbah.
Njegovi najbolj znani deli sta: Da Vincijeva šifra (2003) in Angeli in demoni (2000).
Trenutno dela na novem knjižnem projektu Salomonov kjuč, v katerem se ukvarja s spomenikom na katerem je napisan tajnopis in ki so ga do zdaj razrešili le redki.
Dodaj odgovor