Čipolino

“Čipolino” je nenavadna zgodba, saj nam avtor želi prikazati življenje različnih živali, žuželk in glavne osebe prihajajo iz rastlinskega sveta sadja in zelenjave. Zaradi tega ta zgodba povsem sodi med basni.

V basni sledimo življenju čebule Čipolina (Čipolino na italijansko pomeni čebula) in njegovih prijateljev Bučka, Hruška, Hruškica, Borovnica, Grozdje, Pora, Višnje in Jagodke. Borijo se proti tiranom Limona in grofice Češnje, ter vodjom gradu Paradižnik.

Seveda, čeprav so glavne osebe rastline, v celotni zgodbi avtor govori pravzaprav o ljudeh. O tem kako v družbi obstajajo bogati in revni, tisti ki so gor in tisti, ki so spodaj, zatirani in zatiralci.

Zgodba je bila napisana v veselem in svetlem tonu in celo negativne osebe so bolj smešne, kot so zlobni in nevarni. Avtor je zgodbo prilagodil otrokom in jim približal pomembna življenjska vprašanja na njim znan način. V knjigi se ukvarja s temami, kot sta pravica in svoboda.

Vladarji zatirajo ljudi, živijo v razkošju in to pogosto na račun tistih revnejših od sebe in naložijo jim, da plačajo za vse vrste davkov, kot so davki na zrak in na slabo vreme. Ko se “mali ljudje” zavejo, takrat je konec vsake tiranije.

Avtor nam preko Čipolina govori o svobodi, o tem kako jo moramo negovati, ker se lahko zgodi, da se stvari v trenutku spremenijo.

Zgodba te vesele zgodbe se začne na vasi, v kateri živi družina Vukova in celotna zgodba se odvija v izmišljeni državi, v kateri so vse osebe v nekem sorodstvu z sadjem ali zelenjavo. Čas nastanka je prav tako izmišljen in odvija se v času v katerem je izmišljen obstoj gradu, železnice, kolesa in kočije.

Čipolino obnova

V mestu je potekal dogodek prihod vladarja, kraljeviča Limona. Med maso ljudi je bil tudi stari Čipolone. Nekdo ga je po nesreči porinil in stopil na nogo vladarja. Potem so se začele težave za njega. Aretirali so ga in ga poslali v zapor in obsojen je bil na dosmrtno ječo.

Obiskal ga je njegov sin Čipolino. Ugotovil je, da so zapori običajno izdelani tako, da tja postavijo tatove in morilce, zdaj pa se prosto gibljejo in se nahajajo pri kraljeviču Limona na dvorcu, a zapor je poln dobrih in nedolžnih ljudi.

Čipolino se je potem veliko naučil od očeta in odločil se je, da bo postal pošten in dober. Oče mu svetuje, da naj gre v svet, kjer bo srečal veliko nepomembnežev in od katerih se bo veliko naučil.

Napotil se je v sosednjo vas in srečal starca Bučko. Njega zlorablja Paradižnik. Čipolino se je odločil, da obračuna z njim in reši Bučka, ter Paradižniku govori, da je lopov. Toda Paradižnik mu ne želi ostati dolžan, ter ga potegne za lase in mu odtrga čopek. Ko je to storil, se začne vonj po čebuli širiti in Paradižniku začnejo teči solze in še isti čas pobegne. Bučka je navdušen nad Čipolinom in se odloči, da ga zaposli pri sebi.

Paradižnik se je želel maščevati Bučki in vrne se na vas s stražo, ki vržejo Bučka iz njegove hiše. V hiši zavežejo psa Ostrozobatca, da bi s svojim videzom odgnal otroke. Ko je Paradižnik odšel, je Čipolino takoj uspaval žejnega Ostrozobatca in ga odnesel k njegovemu gospodarju v dvorec. Preden je odšel ga je še pobožal in izginil. Bučka se ves srečen ponovno vrne v svojo malo hišico.

Ker so bili vsi vaščani v strahu pred Paradižnikom, so se odločili, da se preselijo v gozd. Tam so si postavili svoje hišice, ki jih je varoval stric Borovnica. Na hišice je postavil zvonce in napis za tatove. Tatovi so prišli in zvonili, ter vsi obiski so se končali prijateljsko.

Ko je baron Pomaranča pojedel ves denar iz zapuščine in obubožal, se odloči, da sporoči sestrični, stari grofici Češnji, da bi ga poklicala k sebi v dvorec. Ona se strinja in ob istem času mlada grofica Češnja pokliče svojega brata – suhega kneževiča Mandarina. Tako eden in drugi jezijo svoje sestrične grofice Češnje, ter onadva svojo jezo in frustracije dajeta na nedolžnega nečaka Višnjo. Višnja ima le tolažbo pri sobarici Jagodi, ki je njegov edini prijatelj.

Paradižnik je bil obveščen, da je pogrešana Bučkova hiša. S pomočjo policaja limone, ki si ga je sposodil od vladarja, je naslednji dan aretiral vse moške. Uspeli so se rešiti le Por Porilučić, ki se je prekril, kot steber za sušenje perila in Čipolino, ki jih je uspel prevarati.

Čipolino se je z deklico Redkvico odločil pogledati kakšno stanje je v dvorcu, da bi na koncu lahko rešil vse zapornike.

Naslednji dan sta Čipolino in Redkvica odšla do dvorca in postala prijatelja z Višnjo, čeprav je bilo njemu strogo prepovedano kakršno koli druženje z vaščani. Na splošno se plemiči niso družili z vaščani. Višnja je bil po dolgem času zelo srečen, ker se je prvič v dvorcu zaslišal smeh.

Veseli smeh je slišal tudi Paradižnik, ki se odpravi do vrta, da bi videl, kaj se dogaja. Ko je prišel je zagledal tri otroke, kako se pogovarjajo in med njimi je bil fant, katerega je pred nekaj dnevi spravil v jok. Zarjovel je in otroci so se razbežali. Le Višnja je moral kasneje poslušati graje, ampak to ni bilo tako težko za njega. Prvič je začutil veliko žalost, ker ni svoboden, kot so njegovi novi prijatelji.

Višnja je jokal in bil je žalosten, kar je privedlo do tega, da je zbolel. Celo štirje zdravniki so ga pregledali in mu dali vsak svojo terapijo, vendar nihče ni vedel, kaj mu je. Potem so poklicali Kostanj, zdravnika, ki zdravi revne. Prišel je do zaključka, da je on bolan zaradi žalosti in osamljenosti, ter da mu morajo samo pustiti, da se druži s prijatelji. Vsi so bili zgroženi nad njegovo diagnozo, zato so ga nagnali iz dvorca.

Ko so aretirali nemočne vaščane, so jih vrgli v podzemlje dvorca, ki je bil poln miši. Miši so izvedle vojaški napad in zaporniki so ostali brez sveče v temi. Ko se je napad miši ponovil, so bili tokrat zaporniki pripravljeni in začeli so mijavkati. Prevarane in prestrašene miši so se umaknile.

Medtem je postalo znano, da imajo stene ušesa. Zaporniška celica je imela velik ušesni kanal, ki je bil združen s Paradižnikovo sobo. Tako je Paradižnik vse vedel, kaj se govori v celici. Nekaj podobnega modremu telefonu.

Sobarica Jagoda, ki je pomagala Čipolinu, se je oglasila tem zaporniškim telefonskim skrivnim pogovorom iz Paradižnikove sobe. Posredovala jim je Čipolinovo sporočilo in jim dostavila sveče ter vžigalice.

Napad miši se je ponovil za novo svečo, vendar so bili zaporniki pripravljeni. Vodja mišje vojske Kusonja, se je odločil, zaradi neuspešnega napada kaznovati miši in to tako, da se usmrti vsak deseti vojak-miš.

Čipolino je bil na skrivni poroki s Redkvico in Jagodo, ko jih nenadoma presenetil pes Ostrozobec. Pes je napadel Čipolina in ga zatožil Paradižniku, da ga je ujel. Paradižnik je nato zaprl ubogega Čipolina v skrivno jamo.

Krtka je rila pod zemljo in po naključju prišla do Čipolinove jame. Ko sta se srečala, sta se prijateljsko pogovorila in krtka je odšla dalje kopat neke druge podzemne hodnike. Čipolino pa se je hitro pognal za njo. Ko je kmalu zatem Paradižnik prišel v jamo po Čipolina, da bi ga obesil – je bil neprijetno presenečen. Temnica je bila prazna.

Krtica je prekopala hodnike tudi do drugih zapornikov in tako se je Čipolino skrivaj sestal z njimi. Čipolino se je dogovril s Krtico, da prekopa še en hodnik, da bi lahko osvobodil svoje prijatelje. Toda v tem trenutku se je krtica prestrašila, ker je zagledala svetlobo – nekdo je prižgal vžigalico. Zbežala je čim dlje od tega, v mračni hodnik in tako Čipolino in zaporniki ostali v istem prostoru.

Jagoda je obvestila Višnjo, da je tudi Čipolino v zaporu. Njega to prizadane, toda preneha jokati in se odloči pomagati prijatelju. Spomnili so se izvrstno rešitev. Paradižniku so podtaknili torto, v kateri je bila sestavina prašek za spanje. Ker je bil zelo lačen, je celo torto takoj pojedel in zaspal.

Potem sta Jagoda in Višnja vzela kjuče iz nogavice, kjer jih je skrival Paradižnik in odločila sta se, da osvobodita Čipolina in zapornike. Za prevaro izvejo stražarji, vendar gredo po napačni poti in Višnja osvobodi vse in jim pokaže pot po kateri pridejo do gozda. Jagoda stražarje napoti v zasledovanje roparjev, ki ne obstajajo in si je izmislila samo, da gredo na drugo, napačno pot.

Ko se je prebudil iz globokega spanja in ugotovil, da je zapor prazen in so zaporniki v begu, se je Paradižnik odločil, da zaprosi za pomoč Limono in njegovo društvo. Naslednji dan je Limona s svojimi 40 limonami in vojsko odšel na vas. Za začetek so aretirali odvetnika Grah in Por.

Kasneje so se limonovci utaborili v dvorcu in tam so divjali in uničevali vse pred sabo. Z Limono so zavzeli najboljše prostore v dvorcu ter zlorabljali vse stanovalce. Ne preveč pametni kraljevič Limona se je odločil okronati Pora, z vitezom Srebrnega brka. Kmalu potem ga je začel zlorabljati, da bi mu povedal, kje so zaporniki in kam so skrili Bučkino hišo.

Por ni želel ničesar povedati in se je samo smejal. Odločil se je, da ga vrže v temnico in privedejo odvetnika Grah na spraševanje. Niti on jim ni želele ničesar povedati, zato ga vržejo v ječo. Pri Grahu v temnico so vrgli tudi Paradižnika, ki je bil zvezan, kot salama. Tudi njemu je bila dodeljena smrt z obešanjem.

Grah se je malo smejal, ker se je sedaj nahajal s Paradižnikom v ječi in malo je bil naiven, zato se odloči, da Paradižniku pove, kje se nahaja Bučkina skrita hiša. Paradižnik izkoristi nove informacije in samo razmišlja, kako bi se rešil, zato se odloči, da vse pove vladarju Limoni.

Vislice so postavili na sredino trga in vse je bilo pripravljeno za obešanje Graha. Grahu so dali zanko okoli vratu in ga potegnili v luknjo. Ko se nenadoma zasliši, kako nekdo govori Čipolinu, da naj hitro prereže, ker je preveč svetlobe in nič ne vidi.

In zgodilo se je to, da je Jagoda obvestila Redkvico in Redkvica Čipolina o tem, kaj se bo zgodilo z Grahom. Čipolino je nato našel Krtico, ki je takoj začela kopati podzemno pot do vislic, kjer so čakali za obešanje.

Tako je Čipolino čakal, da Grah pade v luknjo, da bi prerezal vrv, ki jo je imel okoli vratu in ga rešil. Poleg tega mu je dal krompirjev sirup, zdravilo ki ga je pripravila Krtka. Vsi skupaj so odšli skozi podzemni hodnik do jame, kjer so jih čakali ostali zaporniki. Grah jim je tedaj povedal vse o Paradižnikovi izdaji in Čipolino takoj odide do strica Borovnice v gozd, da bi čimprej rešili Bučkino hišo. Vendar pa so jo že vzeli limonovci.

Vladar Limona in preostanek njegove skupine se odločijo, da najamejo Korenje, da bi jim on pomagala najti pobegle zapornike. Detektiv si je izmislil, da išče nevarne gusarje, toda to so bili le Višnja in Redkvica, ki sta jih odvekla iz jame, ker so se tam skrivali vsi zaporniki na čelu s Čipolinom.

Na koncu je veselo otroško družbo ujel v zanko Korenje in njegov pes Vohnjač. Višnja je imel idejo in tako so jih ujeli, kot plen. Drugi so viseli na drevesu. Nato so se vrnili v jamo, ki je bila sedaj prazna.

Medtem se je Čipolino spoprijateljil z divjim Medvedom in odločili so se, da obiščejo Medvedove starše. Ko je padla noč, je Medved postavil Čipolina na svoj hrbet in napotili so se v mesto, kjer so bili Medvedovi starši priprti v živalskem vrtu.

Ko so prišli v živalski vrt, so prosili slona za pomoč in naleteli so tudi na druge živali, ki niso spali veliko noči, ker so razmišljali o svojih oddaljenih domovih. Tako so prišli med papagaja, ki je šklepetal in med opico in leva.

Osvobodili so Medvedove starše in ko so mislili, da so že rešeni, zaslišijo tuljna, ki so ga prebudili. Tjulenj je občutil staro sovraštvo proti medvedom in začel tuliti. To so slišali stražarji, ki so hitro vrnili vse štiri v kletke.

Šele tretji dan je Čipolinu uspelo poslati sporočilo Višnji in takoj se je odpravil v mesto. Plačal je kazen za nedovoljeno kopanje v jezeru s tljuljni in tako je uspel rešiti Čipolina. Vsedla sta se na nenavaden vlak in odšla na pot. Pravzaprav je bil ta vlak specifičen po tem, ker je imel en vagon, sedeži so bili poleg oken in stenah vlaka je bila vdolbina za debele ljudi. Strojevodja vlaka je bil tudi nekoliko nenavaden. Brundal je pesmi in ko so se peljali mimo polj z rožami, se je ustavil, da bi šel nabirat rože. Dirigent je bil vedno nasmejan in prijazen ter zabaval potnike.

Ravno v trenutku, ko je vlak peljal mimo gozda, je neki drvar po treh dne osvobodil Korenje in njegovega psa Vohnjača. Drvar ni niti vedel, kaj se mu je zgodilo in kmalu je bil presenečen, ker je prišlo veliko ljudi in so mu postavljali vprašanja.

Začela se je tekma in vsak je nekoga iskal. Tako je Korenje raziskoval, stražarji pa pravzaprav iščejo njega. Kraljevič Limona je bil v iskanju za svojimi stražarji, Grozdje je s svojo skupino iskal Čipolina in v istem času Čipolino in Višnja iščeta Grozdje. Redkvica je iskala Čipolina, ter Paradižnik in Peteršilj Višnjo. Krtka je bila v iskanju za vsemi.

V dvorcu so ostali samo Pomaranča, Mandarina in uslužbenec. Mandarina je želel, da bi našli skrite zaklade v kleti in s sabo je vzel tudi Pomarančo, kii je užival v pitju vina. Ker so bili zelo požrešni so želeli iz police vzeti samo eno steklenico, ki je bila v bistvu ročica za odpiranje vrat, odprejo jih in za njimi so bili Čipolino in družba. Takoj so zavzeli posest, Mandarino so zaprli v sobo in Pomarančo so pustili tam, kjer so ga našli, ker je bil že pijan in prav tako je bil težek za nošenje po stopnicah.

Nekatere iz Čipolinove družbe je zajel strah, ker niso imeli pištol, nobenega drugega orožja, strategijo ali karkoli drugega, kar bi jim pomagalo pri zmagi. Toda Čipolino jih pomiri in jim pove, da imajo vse, kar je potrebno.

Počasi so šli spat in lovci so se namestili utaboriti v gozdu. Paradižnik je pogledal proti dvorcu in zagledal je čudno svetlobo. Prižgale so se tri kratke in tri dolge, ter znova tri kratke. To je bil klic v sili Mandarine iz sobe dvorca. Paradižnik se je odločil, da odide pogledat, kaj se dogaja in prišel je vse do ograje dvorca. Tam je srečal psa Ostrozobatca, ki mu je vse povedal. Paradižnik vse pove Limoni in odločijo se, da se bodo zjutraj zgodaj odpravili v napad.

Ob sedmih je odšel v napad. Zelo veliki in prej nevidni metek je padel od dvorca po hribu navzdol, pometel je celo vojsko, zdrobil dvajset generalov in preprečil napad. Toda izkazalo se je, da je bil ta metek – Pomaranča, ki se je osvobodil in skotalil po hribu navzdol. Preostali del vojske se je odpravil v nov napad. Vendar pa je iz požarnih cevi priteklo vino. Napadalci so se ustavili in popolnoma pijani zaspali pod nogami veličanstva.

Kakor je Grah izdal nekaj informacij, so sovražniki še vedno uspeli zavzeti dvorec. Aretirali so Čipolina, Višnja je bil kaznovan in ga dali na podstrešje, ter vse ostale so spustili. Čipolino je v zaporu srečal svojega očeta in tudi Pajka Hromija, ki raznaša pošto.

Čipolone v enem sporočilu tolaži sina, da ni tako slab en del življenja preživeti v zaporu, ker potem lahko razmišljamo o stvareh za katere ponavadi nimamo časa. V drugem sporočilu je nato Čipolino spodbuja očeta in mu pove, da bo izpolnil obljubo in ga rešil iz zapora.

Z veliko pmočjo Hromega, je Čipolino pripravil načrt vseh prostorov v zaporu in pošlje tri pisma. Pisma je poslal, očetu, krtki in Višnji. Hromi je moral oditi do dvorca, da bi predal Višnji Čipolinovo pismo. Ampak ne pride nazaj in Čipolino že četrti dan ne more videti svojega očeta. Ves razočaran, se uleže na posteljo, ker je že izgubil vse upanje.

Pajek Hromi je nato do dvorca doživel veliko. Prišel je do svojega bratranca, zgovornega pajka, ki je imel vzdevek “Sedeminpol”. Osma noga je bila delna. V nesreči je ostal zaradi metle brez polovice noge in od tega omenjeni vzdevek. Bratranec pajek se mu je pridružil na poti do dvorca. Vendar ju je doletela nesreča, na poti sta srečala veliko kokoš, ki je pojedla Hromega. Na srečo torbo s pismi je uspel prinesti svojemu bratrancu in ker se je on rešil, je odšel do dvorca. Našel je bratranca Pajka in skupaj sta dostavila sporočilo Višnji.

V zaporu je eden stražar limona, ki je bil dobre volje, povedal Čipolinu, da je njegov oče zelo bolan. Krtka se je medtem prebila do zaporniškega dvorišča, ker je dobila Čipolinovo sporočilo od Višnje.

Ko je bil v zaporu krožni sprehod, je eden po eden zapornik izkoristil priliko in skočil v Krtkin hodnik. Eden od Limon, ki je bil zadolžen za njih in moral jih je šteti, je bil na srečo slab matematik, ki se je vedno jezil in ni niti opazil, da jih je vedno manj in manj. Ko je ugotovil, da je vse izgubil, se je odločil pobegniti z njimi.

Čipolino je uspel rešiti tudi svojega očeta. Ko so stražarji videli, da so vsi zaporniki izginili, so zaradi strahu pred Limono tudi sami pobegnili.

Kraljevič Limona se je odločil, da priredi konjske dirke, da bi njegove podložnike odvrnil od razmišljanja o pomembnih stvareh, v času bičanja ubogih konjev, se pojavi Čipolino, ker sta on in Krtka malo zgrešila pot. Čipolino izkoristi priliko, vzame Limoni bič iz roke in ga z njim trikrat udari. Za Čipolinom se pojavijo obsojenci na begu in Limona iz strahu pobegne ter konča v smeteh.

Paradižnik medtem zbere vaščane in sprejme zakon, po katerem morajo revni plačati davek na sneg, dež, točo, roso, meglo, zmrzal in vsemi drugimi oblikami vlage. Tako se bo popravil proračun dvorca, ki je bil prikrajšan. Vaščani se od žalosti odločijo oddaljiti od dvorca.

Na vhodu v vas je cesta, ki seka linije. Tam se ustavi vlak in iz njega se spustijo trije Medvedi in Čipolino. Preden se je vrnil v vas je odšel osvobodit Medvede. Ko se je vrnil, so bili vsi srečni in dež je res lil. Limona se je medtem uspel rešiti iz smeti in odšel je v dvorec. Čeprav se je nevihta ustavila in je zasijalo sonce, je on razglasil, da mora dež še padati. To mu je pasalo, ker mu tako ni bilo treba iti iz dvorca pred ljudi.

Paradižnik je sumil, da se bo zgodila revolucija in v dvorcu vlada nezaupljivo vzdušje. V resnici nihče ne zaupa nikomur in vsi so med seboj vohuni. Od vseh teh stvari ne vidijo tisto pravo. Na stolpu dvorca se je razvila zastava Republike, ki so jo ponoči postavili Višnja in Čipolino.

Paradižnik je odšel proti stolpu, da bi odstranil zastavo, toda med potjo je zastal, ker od debeline ni mogel skozi ozka vratca, ki so vodila do stolpa. Ampak z rokami je uspel Čipolinu iztrgati čopek las z glave, kot zadnjič in takoj začel jokati. Potonil bi v morju solz, če ga Čipolino ne bi rešil.

Ko je zagledal zastavo, se je Limona od strahu vrgel v smeti v upanju, da je tam varen in da ga nihče ne bo našel. Vsem se je spremenilo življenje na boljše. Razen Limona, Mandarine in grofice, ki so odšli in prejšnji vladarji ter pristojni, so postali delavci. Pomaranča je shujšal in postal, kot zobotrebec. V dvorcu se je odprla šola in otroška igralnica.

Vrsta dela:  basen z rastlinskimi in živalskimi osebami

Čas nastanka:  izmišljen, v katerem so bili dvorec, železnica, kolesa, kočije…

Mesto nastanka: izmišljeno mesto

Osebe: Čipolino, Čipolone, Višnja, Jagoda, Bučka, gospodar Grozdje, kraljevič Limona, gospod Paradižnik, Grah, grofica Češnja, baron Pomaranča, Mandarina, Kostanj, Krtka, Korenje, Pajek Hromi

Opis oseb

Čipolino -je glavni junak pripovedke, majhna čebula. Ko je njegov oče aretiran brez razloga in poslan na dosmrtno zaporno kazen, je on razočaran in odloči se, da gre na pot. Od očeta je dobil nekaj pomembnih nasvetov in to so, da se nikoli ne ustavi učiti in ko v življenju naleti na barabe, da se dobro pouči. Nikjer ni omembe njegovega podrobnega opisa zunanjosti, vemo le, da je – preprosto čebula. Kar se tiče njegove osebnosti, je vesele narave, inteligenten in vedno pripravljen na dogodivščine. Pogumno se je spoprijateljil s sovražnikom Paradižnikom, kar mu kasneje prinese grenke sovražnike. Optimist in iznajdljiv. Njegov dober humor, mu daje vero, da bo vedno in za vsak problem našel rešitev. Čeprav so razmere v njem, ko ga napadejo temne misli, je njegova osebnost trdna in se nikoli ne odneha. Njegova odprtost in optimizem, mu omogočajo, da hitro ustvarja prijateljstva, ki mu pomagajo na poti do pravičnosti. Do dobrih ljudi je plemenit, prijazen in vljuden, medtem ko do slabih nastopa strogo, izsili jim solze na oči. Organizator upora, ter veliki in pogumni borec za pravičnost.

Čipolone – vodja družinskih čebul, je oče osmih otrok. Njegova družina je živela revno in večino časa nesrečno. Limonovci so jih škropili s kolonjsko vodico, ker so smrdeli (na čebulo). Ko je enkrat po nesreči stopil vladarju na kurje oko, ker ga je nekdo potisnil, ga oblast pošlje na dosmrtno zaporno kazen.

Višnja – mali nečak grofice. Ostal je brez družine in za njega skrbi teta grofica, ki si na njemu da duška svojih slabosti. Hodi v šolo in se veliko uči. Nosi očala. Vedno se mu vse prepoveduje, zato je nestrpen za svobodo in prijatelje. Ko je spoznal Čipolina in Redkvico, je bil prepravljen s čustvi prijateljstva svobode in želel si je biti na njihovem mestu. Kasneje je pokazal, da je pogumen, ker je velikokrat pomagal ljudem v težavah.

Jagoda – edini Višnjev prijatelj, v dvorcu je zaposlen, kot služkinja. Plemenita, dobra in zvesta, pametna in pogosto vodilna v boju za pravičnost.

Bučka – mojster brade. V mladosti je bila njegova edina želja, da zgradi hišo. Vse svoje življenje je gradil hišo, iz tega razloga je bil sestradan, da bi na koncu zgradil hišo, v velikosti pasje ute in v katero je komaj vstopil. Zadovoljen je z majhnimi stvarmi in ne stremi k večjimi.

Grozdje – veliki mojster v svojem poslu. Bil je čevljar in zelo se je zanimal za matematiko. Pogosto je štel opeke Bučke. Občudoval je Čipolina, ker se je uprl Paradižniku.

Limona – kraljevič in vladar namišljene države. Bil je ves rumen in na vrhu kape je imel majhen zvonček. Je borben in domišljav. Zamislil si je, da je veliki vladar, rad vlada ljudem. Med konjsko dirko, se obnaša grdo do živali, biča jih. Strašljiv in domiseln, lahko sprejme

kraljević i vladar zamišljene zemlje. Bio je sav u žutom, a pri vrhu kape imao je maleno zvono. Ratoboran je i umišljen. Umislio si je da je veliki vladar, voli vladati ljudima. Tijekom konjske utrke ponaša se ružno prema životinjama, bičuje ih. Strašljiv i nemaštovit, lako se miri sa situacijom i očekuje da će netko drugi napraviti sve umjesto njega. Kada se dao u bijeg nije se osvrtao pa nije bio upoznat s novonastalom situacijom. Svi mu udovoljavaju u besmislenim prohtjevima i kada mu neka situacija ne paše, on je preokrene sebi u korist.

Paradižnik – upravitelj dvorca, v katerem živi grofica češnja. Nesramen, zloben in pogosto se izživlja nad slabšimi od sebe. Imel je male in zlobne oči, ter okrogel rdeč obraz. Tiran, ki se je znašal nad nemočne v poslušanju svojega šefa. Šele, ko konča v zaporu, za kratek čas spozna, kako je bil Čipolino velikodušen v borbi za revne. Toda, to je trajalo zelo kratko. Ko je, da bi lahko imel korist od Graha, pozabi na čast in plemenitost in gleda, kako bi se izvlekel iz zapora.

Grah – diplomiral na Univerzi v Salamanci za kazensko, civilsko in cerkveno pravo. Delal je, kot spredaj Paradižniku, tako da bi lahko preživel svojo voljo. Kasneje je spoznal, da ga je Paradižnik samo izkoristil in da mu ni bil pravi prijatelj. Ta situacija je na njega delovala tako, da je postal slaba oseba, težkega karakterja. Zelo lahko menja strani proti tistim, ki mu ustrezajo.

Češnje – grofice. Zelo bogate in imajo hiše, zemljo in cerkve, celo vas. Obe sta vdove in njuni sorodniki pogosto pridejo na obisk. Zlobne sta in razočarane, ter pogosto si dasta duška nad svojim nečakom Višnjo.

Pomaranča – baron in bratranec pokojnega moža stare grofice. Imel je velik trebuh, kar ni bilo nenavadno, ker je po cele dneve samo jedel. Eno uro se je odločil, da naredi pavzo od hrane in zadrema. Samo gledal je, kako bo jedel več. Pojedel je vse s svojega posestva, prodal je posestvo ter pojedel tudi njega, ter postal reven. Na koncu je prosil grofico, da ga pokliče k sebi v dvorec. Čeprav je dober, se to redko opazi, ker zmeraj je in misli samo na hrano. Do Višnje se je pokazal zelo lepo, ko mu je v tolažbo celo želel dati žličko torte, kar je za njega veliki plus, ker je bil zelo požrešen.

Mandarina Knežević – brat pokojnega moža mlade grofice. Čeprav se je zdelo, da sta precej različna, sta bila v resnici zelo podobna. Mandarina ni jedel veliko, vendar je prav tako trpel z isto boleznijo, kot pomaranča – bil je lačen! Dejstvo je, da je bil željan za predmete in stvari, ki jih je zbiral v nedogled, čeprav ničesar od tega ni rabil. Zbiral je srajce, srebro, zlato… Da bi zbral čim več predmetov, je znal groziti s samomorom. Iz tega razloga se je naučil, da pleza in skače na vse vrste predmetov. Postal je akrobat in treniral je ponoči, da ga nihče ne bi videl.

Don Peteršilj – Višnjev učitelj. Zelo strog in slab, vse mu je prepovedoval.

Zdravnik kostanj – zdravnik, ki je pomagal revnim. Pripreljala ga je Jagoda, da bi Višnju postavil diagnozo – Višnja je bil samo zelo osamljen.

Krtka – motila jo je svetloba. Ne prenese svetlobe, ker se boji, da bo oslepela. Najtemnejša jama ji je svetla. Vendar na koncu premaga strah pred svetlobo in pomaga pri reševanju Graha, zapornikov iz dvorca ter obsojenih iz zapora.

Mister Korenje – detektiv, ki je postavil sol na rep zapornikom, kateri bi pobegnili. Tako bi jih lažje ulovil z mrežo za metulje. Presenečen je bil, ko je ugotovil, da nekateri zaporniki nimajo repa, spraševal se je, kam bo njim postavil sol in kako jih bo ulovil.

Pajek Hromi – je raznašal pošto in sporočila v zaporu. Svoj posel opravlja vestno in ga resno jemlje. Trpi zaradi revmatizna in težko hodi, vendar ne želi pustiti svojega posla, ker misli, da kadar človek prevzame neko dolžnost, mora to opravljati do konca. Njegov bratranec, ki živi med listi koruze na soncu, ga pokliče k sebi, da bi pozdravil revmo, vendar on ne pride, ker mora delati.

Opomba o avtorju

Gianni Rodari je bil rojen leta 1920, v mestu Omenga. Italijanski pisatelj, ki je povsem po naključju začel pisati zgodbe za otroke.

Delal je, kot novinar pri časopisu “unita” in napisal za tedensko stran za družino. Takrat je napisal prve zgodbe in pesmi za otroke, katere je pripovedoval svojim učencem, ko je delal, kot učitelj v šoli. Tako je v omenjenem časopisu nastala rubrika na najmlajše, ki mu je prinesla veliko priljubljenost.

Po letu 1950 se je posvetil pisanju knjig za otroke in te so bile prevedene v številne jezike. Njegova najbolj znana dela so: “Telefonski pogovori”, “Čipolino”, “Potovanje modre puščice”, “Gelsomino v državi lažnivcev”.

Leta 1970 je prejel najvišje priznanje za otroško literaturo – Andersenovo nagrado. 10 let kasneje, leta 1980, je umrl v Rimu.