Cid

Tragedija “Cid” je najbolj znano delo Pierre Corneilleja, napisana je v verzih in sestavljena iz petih dejanj. Zgodba tragedije je v Španiji in se dogaja v 11. stoletju. Glavni junak zgodbe je španski nacionalni heroj Cid in celotna zgodba je vzeta iz drame “Cidova mladost”, ki jo je napisal španski pisatelj Guillen de Castro.

Čeprav so vzeti glavni lik in fabulu, to ni vplivalo na zgodbo dela. Omenja se veza s špansko preteklostjo in posebnosti španske družbe, ter dramsko delo in prepir je prikazan na konfliktih samih oseb.

Zgodba se ukvarja z Rodriguejom (Cid), ki je sin od Diega in Chimenom, ki je hči don Gormaisa. Oni so glavne osebe zgodbe in morajo izbirati med čustvi in razumom, ljubeznijo in častjo, ter željo in dolžnostjo.

Tako kot v številnih primerid doslej je “Cid” napisan z uporabo zgodovinskih virov in legend. Verjetno je do avtorja prišla zgodba o kastiljščinem junaku Cidu in zaradi tega je bil obtožen plagiatorstva.

Da bi dobro razložili “Cid” je pomembna moralna dilema. Tu lahko vidimo kar dve moralni dilemi, eno bi lahko označili kot ljubezen do družine, medtem ko je druga ljubezen do izbire, pravzaprav ljubezenska veza dveh. Tako Rodrigue in Chimena izbirata med družino, med očetovsko ljubeznijo in ljubeznijo, ki jo čutita drug z drugim.

Zaradi velikega števila dilem, ki se raztezajo skozi celotno delo, je konec ostal nepojasnjen, nit ne srečen, ne žalosten. Čeprav glavni lik ni končal tragično s smrtjo na koncu, se glavni junaki niso poročili. Tako je konec drame prepuščen bralcem, da si zamislijo, kaj se bo zgodilo, ko se Rodrigue vrne po enem letu vojaškega pohoda.

Vrsta dela: drama

Mesto nastanka: Španija

Čas nastanka: 11. stoletje

Cid obnova

Prvo dejanje

Zgodba se v prvem dejanju začne s pogovorom med Chimenom in Elvire, njeno vzgojiteljico. Elvira pravi Chimeni, da njen oče don Gormais nima nič proti temu, da se ona zaroči z mladim plemičem Rodrigueom (Cid), sin don Diega.

Chimena je zelo srečna zaradi te novice, toda hkrati se boji, ker je v Cida zaljubljena tudi lepa kraljeva hči. Toda zaradi razrednih razlik ljubezen med Cidom in kraljevo hčerjo je verjetno nemogoča in dneve preživlja v trpljenju za njim, ter se zaupa svoji vzgojiteljici Leonori.

Pride do nepričakovanega prepira med don Diegom in don Gormasisom. Namreč razlog za to je kraljeva odločitev, da za vzgojo njegovega sina skrbi že starejši don Diego, kar posebej užali don Gormaisa. Don Gormais je bil junak in cenjeni vojak, zato ga je to še toliko bolj užalilo. Tako se onadva prepirata, žalitve pa padajo iz vseh strani in na koncu celo don Gormais uradi don Diega z močno klofuto.

Don Diego meni, da svojo čast po vsem tem lahko brani le z dvobojem in smrtjo don Gormaisa. Zaradi tega don Diego poišče svojega sina Rodriga in od njega zahteva, da izzove don Gormaisa na dvoboj in tako maščuje očeta, ter brani družinsko čast.

Čeprav je bil Rodrigo v dilemi, ker ljubi Chimeno in mora sedaj njenega očeta don Gormaisa izvati na dvoboj, on seveda postavi na prvo mesto občutke dolžnosti in časti v primerjavi s tistimi, ki jih čuti do Chimene.

Drugo dejanje

Takoj na začetku drugega dejanja se srečata don Gormais in kasteljanski plemič don Ario. Don Ario je moral posredovati kraljevo sporočilo don Gormaisu. Kraljevo sporočilo je bilo, da se don Gormais opraviči don Diegu in se tako izogneta sporom, pravzaprav dvoboju. Don Gormais za opravičilo niti ne želi slišati in ko je odhajal iz palače je srečal Rodriga s katerim se je zmenil za dvoboj.

Chimena je obupana in ne ve, kaj naj stori, ter tolaži jo kraljeva hči, ki ji pravi, da upa, da bodo plemiči poslušali njenega očeta in da se bodo izognili sporu, ter na koncu dobro končali. V tem času pride novica, da se je začel dvoboj med don Gormaisom in Rodrigom.

Dvoboj je razburil kralja, ker poleg tega, da je imel na skrbi ta dva neposlušna plemiča, je do njega prišla novica, da se mavrska vojska vse bolj približuje. Kralj načrtuje kaznovati don Gormaisa, toda vseeno razmišlja preračunljivo, ker verjame, da bo potreboval pogumnega vojaka pri boju z Mavri.

Nato pride novica, da je don Gormais mrtev in da ga je v dvoboju ubil Rodrigo. Chimena je razburjena in odide k kralju, ter ga prosi, da se morilca njenega očeta kaznuje z najslabšo možno kaznijo – smrtjo.

Tretje dejanje

Zgodba v tretjem dejanju se začne z odhodom Rodriga v hišo Chimene. Chimenina vzgojiteljica Elvira ne more verjeti, da se je morilec Chimeninega očeta pojavil v njihovi hiši in začudena mu pove, da naj odide, ker si Chimena želi njegovo smrt. Rodrigo pravi Elviri, da si on ničesar drugega ne želi, razen svoje smrti, toda od Chimenine roke. Elvira mu pove naj se skrije, vsak dokler ne odide Sancho, mlad plemič, ki je zaljubljen v Chimeno, katerega prihod je napovedan.

Sancho je Chimeni ponudil svoj meč, da z njim maščuje očeta in brani čast, ter ona ga sprejme.

Ko je Sancho odšel, Chimena v obupu prizna Elviri, da je še naprej zaljubljena v Rodriga, toda da nima izbire, ker mora braniti svojo čas in ga ubiti.

Nato pride Rodrigo in se odloči dati Chimeni svoj meč, da bi ga z njim ubila, ker življenje brez Chimenine ljubezni si ne more niti zamisliti. Toda Chimena nikakor ne more izvesti maščevanja in ga ubiti, zato Rodrigo odide.

Ko je Rodrigo šel mimo trga je srečal svojega očeta, ki ga je obvestil, da je mavrska vojska vse bližje in da bo moral čimprej oditi v vojno.

Četrto dejanje

V četrtem dejanju pride do srečanja Chimene in kraljeve hčerke. Kraljeva hči prosi Chimeno, da preneha z maščevanjem in umorom Rodriga, ter naj čast brani tako, da se ne poroči z njim. Poleg tega kraljeva hči razmišlja o tem, da bi se lahko ona poročila z Rodrigom, ker se je pravzaprav vojna začela in upa, da se bo on izkazal, ter tako dobil kraljev blagoslov. Toda Chimena si ne more zamisliti takšnega scenarija, zato zavrne kraljevo hči.

Kmalu zatem v kraljevi palači vsi praznujejo zmago nad Mavri. Posebej se je izkazal Rodrigo, ki so ga sovražniki imenovali Cid – gospodar. On pove kralju, da je ujel in spametoval sovražnike vladarje.

Veliko praznovanje je prekinilo prihod Chimene in kralj ji pove, da je Rodrigo mrtev, ker ve, da je ona zaljubljena v njega. Chimena nato od bolečine pade v nezavest in komaj jo prikličejo nazaj v zavest. Ko izve, da to ni bila resnica, Chimena še naprej ne obupa nad maščevanjem. Don Sancho bo izvršil maščevanje. Tako pride tudi do sporazuma dvoboja med don Sanchom in Rodrigom, ter tisti, ki bo zmagal, bo dobil Chimenino roko – tako je odločil kralj.

Peto dejanje

Ganljiva scena je zaznamovala peto in zadnje dejanje. Namreč zgodba se začne z odpuščanjem Chimene in Rodriga pred dvobojem. Ona mu pravi, da mora zmagati, ker si ne more zamisliti svojega življenja brez njega in s Sanchem. Kraljeva hči nato ugotovi, da se nima smisla boriti za Rodrigovo ljubezen, toda vseeno z veliko nestrpnostjo čaka, kako se bo dvoboj končal.

Malo kasneje pred Chimenin dom pride Sancho. Chimena ga pričaka z grobimi besedami, pričakujoča da je Rodrigo verjetno nato mrtev.

Chimena se odloči od kralja zahtevati, da jo odveže obveznosti, da se mora poročiti s Sanchom in kralj jin nato pove resnico. Namreč Sancho je bil poražen v dvoboju in Chimeni je prišel le predati svoj meč. Rodrigo je zmagal.

Chimena se zelo razveseli novice, da je Rodrigo živ, toda še vedno ne more pogasiti svoje besede in časti, ter se poročiti z njim.

Kralj je nato podal končno odločitev. Rodrigo bo odšel za leto dni v vojno in ko se vrne, se bo Chimena poročila z njim. Pred tem mu bo javno odpustila žalitev, ki jo je on zadal njenemu očetu.

Osebe: Cid, Chimena, don Diego, don Gormais, vzgojiteljica Elvira, kraljeva hči, vzgojiteljica Leonora, don Ario, kralj, Sancho

Opis oseb

Rodrigo (Cid) – pogumen in plemenit, dober borec in vojak. Zelo je ljubil Chimeno, toda ljubezen do očeta in da brani družinsko čast, je bila močnejša. Ni mogel pohoditi besede, ki jo je dal očetu. Na koncu je ugotovil, da njegovo življenja nima smisla brez njegove ljubljene Chimene, zato je pristal na smrt. Vzdevek Cid je dobil, ker je bil tako imenovan iz strani sovražne vojske, ki ga je imela za vrhunskega vojaka, ter Cid v prevodu pomeni gospodar.

Chimena – ljubila je Rodriga, toda ni mogla iti mimo časti in ponosa. On je ubil njenega očeta in ona nikakor ni mogla tega pozabiti. Vseeno kolikor se je borila, ga nikoli ni prenehala ljubiti.

Opomba o avtorju

Pierre Corneille se je rodil leta 1606 v Rouenu v Normandiji. Bil je znan francoski dramatik. Živel je v skromni meščanski družini, ki je živela na robu revščine in je bil sedmi otrok v družini.

Šolal se je v jezuitskih šolah in končal je študij prava, ter postal odvetnik. Toda nikoli se ni s tem ukvarjal s takim zanimanjem, ker je od otroštva kazal zanimanje za književnost.

Imel je le 23 let, ko je imel premiero drame “Melita” leta 1629 v Parizu. Ker je drama požela velik uspeh, je dobil nov zagon za nadaljne ustvarjanje.

Od leta 1630 do 1634 je napisal nekaj novih komedij in to so bile: “Clitandre ali Osvobojena nedolžnosti” “Vdova ali prevaran nevernik”, “Svetilnik”, “Place Royale ali Čuden zaljubljenec”, “Galeri du Palais” ali “Prijatelj tekmec”.

Leta 1635 je bila prvič izvedena njegova tragedija “Medeja”, toda ni požela velikega uspeha. Istega leta je požela uspeh komedija “Komična iluzija”, toda Corneille je postal slaven šele z pojavom “Cida” leta 1636.

Corneilla je navdihnila drama Guillena de Castra “Cidova mladost”, v kateri je glavna oseba Cid, znan tudi iz španskega nacionalnega epa “Pesem o Cidu”.

Čeprav je bilo občinstvu všeč njegova tragedija, je bil posebej tarča zaradi kritikov, ki so opazili, da drama ni napisana v skladu z zakoni. Potem je odšel iz gledališča, toda ne za dolgo. Kmalu se pojavijo nove drame: “Horacij”, “Cinna”, “Polijekt”, “Pompejeva smrt” in komedija “Lažnivec”.

Leta 1652 je objavil tragedijo “Pertarita” in doživel neuspeh. Ta ga je zelo prizadelo in odločil se je, da ne bo nekaj let več pisal za gledališče.

Zadnja leta svojega življenja je preživel v Italiji, v revščini, pozabljen od vseh. Umrl je leta 1684.