Cesarjeva nova oblačila

Cesarjeva nova oblačila je bajka znanega pisatelja Hansa Christiana Andersena. V prvi meri je namenjena otrokom in pisana je v enostavnem slogu, da bi bila čimbolj razumljiva za mladino. Basen pravljice izključno temelji na ljudskih motivih in ponekod s šaljivimi vmesnicami.

Ko je v času nastanka Cesarjeva nova oblačila vpliv ljudske književnosti bil velik se mu tudi Andersen ni mogel upreti. Njegove zgodbe so se mešale z motivom umetnosti in klasičnim motivom. Uporabljal je metafore, da bi kar se da zvesto prikazal današnjo stvarno situacijo in jo opisal.

Cesarjeva nova oblačila obnova

V nekem gradu pred mnogimi leti je živel cesar, ki je bil znan po svojih oblačilih. Lepo novo obleko je ljubil bolj od vsega. Ves svoj denar je porabil za sebe, svoj izgled, da bi lepše izgledal. Svoje dolžnosti in obveze je zanemarjal in ni ga niti malo skrbelo za ljudi.

Ugotovljeni za njegovo strast, so v grad prišli goljufi, ki so se odločili oropati cesarja. Izmislili so si zgodbo, da so sposobni tkati najlepše obleke na svetu in posebno obleko. Sicer po njihovi izmišljeni zgodbi to posebno obleko niso mogli videti vsi, samo tisti, ki so bili precej pametni in sposobni.

Navdušen in naiven cesar je takoj verjel v njihovo zgodbo in naročil je obleko in plačal goljufom veliko denarja. Dal jim je zlato, srebro in tudi svilo samo, da bi mu sešili obleko. Po nekaj dnevih je poslal svojega ministra, da pogleda, kako napredujejo. Ampak obleke ni bilo in goljufi so si izmislili, da je minister ne vidi, ker ni dovolj pameten in sposoben za to.

Tako je cesar še naprej čakal na svojo novo obleko in meščani, kateri so vedeli za prevaro niso upali ničesar povedati. Bali so se za svoj položaj in cesarjevo milost in niso hoteli reči, da te obleke pravzaprav ni. Prav tako je cesar boječ, da ne izpade neumen in nesposoben, ker ne vidi obleke bil tiho in oblekel svojo obleko. Ponosen na njegovo ”lepoto” je odšel pred meščane in svoje podanike.

Vsi so lagali, da ničesar ne vidijo samo en deček je iskren in naiven vzkliknil, da je cesar gol. Cesar je nadaljeval hojo z ignoriranjem komentarja.

Opomba o avtorju

Hans Christian Andersen je bil rojen 2. aprila 1805 v mestu Odense na Danskem. Rojen je bil v revni družini in po smrti svojega očeta čevljarja je ostal sam z materjo katera je edina ostala skrbeti za njega. Pri štirinajstih letih se Andersen brez končane šole seli v Kopenhagen z željo, da se vpiše v gledališko šolo z baletom in petjem. Čeprav se trudijo ga kmalu spustijo z obrazložitvijo, da je nenadarjen.

Andersen le konča šolo s pomočjo direktorja Kraljevega gledališča Jonasa Collina. Na začetku piše v glavnem proze, nekaj malo pesmi in takoj zatem začne potovati po domovini in kasneje po celi Evropi še posebej v Italijo, Nemčijo in Francijo.

Njegovo prvo uspešno delo je bil potopis Sprehod od Holmenskega kanala do vzhodne točke otoka Amager iz leta 1829. Tako je postal poznan šele po romanu Improvizator iz leta 1835. Inspiracijo za ta roman je dobil, ko je potoval po Italiji. Roman je povzročil veliko občudovanega občinstva in ta roman je sedaj preveden v mnogo svetovnih jezikov. Največ in najrajše je pisal bajke za otroke, katere so prevedene na štirideset različnih jezikih. Po izpolnjenem in bogatem literarnem ustvarjanju Hans Christian Andersen umre v Kopenhagnu 4. avgusta 1875.