Čarovnik iz Oza

“Čarovnik iz Oza” je lepa zgodba, ki jo je sam avtor postavil v sodobno pravljico. Takoj moramo imeti v mislih, da se pridevnik v tem kontekstu zelo dobro prilega tej pravljici, ker čeprav je minilo že več kot sto let od objave, je že takrat in še vedno s ponosom vzdržuje ta pridevnik. Namreč že, ko je bila objavljena, se je razlikovala od pravljice, ki so jih avtorji tistega časa pisali, brata Grimm in Charles Perrault.

Ko je avtor napisal pravljico, je menil, da novi čas zahteva nekatere nove neverjetne zgodbe, ki bodo prinesle veselje za otroke in v katerih ne bo humorja, vil ali kakršnih koli drugih strašnih dogodkov. Želel je zabavati otroke, ter v njej ves čas zadržati veselje in pustiti žalost. To je zapisano v predgovoru knjige “Čarovnik iz Oza”.

V svoji sodobni pravljici, je avtor sledil ideji in v njej je veliko poezije ter veselja, izpustil pa je krutost in mračnost, ki jih je mogoče videti v tradicionalnih pravljicah.

In v “Čarovniku iz Oza” imamo priložnost, da se srečamo s čarovnicami, točno z zlom čarovnic Vzhoda in zlom čarovnic Zahoda, vendar nikakor niso grozne, bolj komične in smešne.

Kjub temu je bila knjiga v znamenju pozitivnih oseb in verjetno nikoli ne bo pozabljena glavna oseba, deklica Doroteja in njeno spremstvo na poti – plašen Lev, Pločevinko in Strašilo. Utelešajo tri zelo dragocene človeške lastnosti, kot so pogum, modrost in sočustvovanje. Obstajajo tudi čarovnice, ki predstavljajo sile dobrega in zla, ki vodijo proti silam Zla.

Bralec skozi to čudovito zgodbo izve podrobnosti o vsaki osebi, o tem, kakšne so njihove želje in kako se na poti do njihove uresničitve srečajo s številnimi problemi, ki jih včasih zaustavijo do te mere, da pomislijo na to, da odstopijo od njih, na svoji poti do cilja.

Čeprav je avtor v prvi vrsti želel, da se otroci zabavajo ob prebiranju pravljice, ta knjiga nosi tudi poučno sporočilo. Vse, kar občudujemo, lahko najdemo v sebi, samo vse to moramo znati prepoznati in pomembna je vztrajnost. Avtor nam sporoča, da vsak izmed nas lahko dela vsakodnevne  čudeže, ker je svet sestavljen iz majhnih stvari. Poleg vsega tega je pomembno, da nismo sebični, ampak mislimo tudi na druge, ker samo skupaj in v harmoniji, lahko najdemo pravi smisel življenja.

Knjiga ima 24 poglavij in pripoved je zelo dinamična. Dogodki se stopnjujejo eden za drugim in tako pustijo bralca brez diha, komaj čakajo, kaj se bo zgodilo naprej.

Čarovnik iz Oza obnova

Deklica Doroteja je živela pri teti Emi in stricu Henryju. Živeli so na sredini divje posušene pokrajine v mali hišici. Teta in stric so bili dobri ljudje, vendar se nista nikoli smejala medtem, ko je bila Doroteja zelo vesela deklica. Imela je psa Tota s katerim se je igrala po cele dni. Nekega dne je med igro močan veter dvignil razpadajočo hišico in Dorotejo skupaj z njo. Navadila se je na zibanje ter zaspala in zbudila se je, ko je hišica trčila v tla.

Ogledujoča okoli sebe je deklica zaključila, da niso več v Kanzasu. Manjkala je sivina in vse je bilo polno bujnega rastlinja in grmičevja. Presenečena je bila, ko je videla, da pred njo stoji četverica ljudi neumno oblečenih. Bili so odrasli, kot se je zdelo, ampak komaj kaj njene višine. Povedali so ji, da je ubila Čarovnico Vzhoda in videla je, kako izpod hišice gleda par nog obutih v srebrne čevlje. Z globokim poklonom so jo pozdravili in ji zaželeli dobrodošlico v deželi Mančkinsov.

Tam prisotna starka, ki se je imenovala Čarovnica Severa je povedala deklici, da so v deželi Oz dobre čarovnice tiste s Severa in Juga medtem, ko so tiste iz Vzhoda in Zahoda zle. Ta dežela je zelo oddaljena od realnega sveta in zato tu obstajajo čarovniki in čarovnice. Doroteja ni nikoli prej slišala za čarovnika iz Oza, kateri je bil najmočnejši od vseh in je živel v Smaragdnem mestu.

Doroteja se je želela vrniti v Kanzas, vendar ji Čarovnica Severa ni znala pomagati. Čarovničin magični klobuk ji je vendar dal rešitev. Doroteja je morala oditi do velikega čarovnika Oza. Čarovnica jo je tudi obula s srebrnimi čevlji, kateri so imeli magično moč in jo poljubila na čelo. Za njo je ostala svetla sled, katera je opozarjala, da se nahaja pod zaščito Čarovnice Severa.

Edina navodila, ki jim je morala slediti je, da ostane na rumeni opečnati cesti. Vsi Mančkinsovi prebivalci, katere je srečala so jo pozdravljali, kot svojo osvoboditeljico. Preživela je noč pri prebivalcu te zemlje Boqa. Prepričan je bil, da je velika čarovnica, ker je imela belo obleko in to je čarovničina barva. Ko je naslednji dan nadaljevala svojo pot  je srečala svojega prvega sopotnika. To je bilo Strašilo, ki jo je poklical iz vislic in pomagala mu je, da se spusti dol, ker ga je takšno življenje že utrudilo.

Povedal ji je, da je žalosten, ker nima možganov in upal je, da bi čarovnik iz Oza pomagal tudi njemu. Prišla sta do gozda v katerem sta preživela noč. Doroteja je spala in strašilo, ki je bilo iz slame ni rabil niti spanja niti hrane. V gozdu sta slišala stok in zagledala otrdelega človeka s sekiro. Imenoval se je Pločevinko in prosil ju je, da ga malo podmažeta, da bi se lahko premikal. Po tem, ko sta mu Strašilo in Doroteja povedala svojo zgodbo Pločevinko pove, kako je ostal brez srca zaradi zlobne Čarovnice Vzhoda in odločil se je oditi z njima na pot.

Na poti se jim je naenkrat pojavil lev in vsi so se prestrašili, vendar Doroteja, čeprav preplašena ga je udarila in zmerjala. Naenkrat ni bil več tako strašen. Bil je plašen lev. Skozi jok je priznal, da on pravzaprav nima poguma in da je ta lastnost edina, katero si najbolj želi na svetu. Tudi on se je pridružil družbi, katera se odpravi v Smaragdno mesto. Pot je bila naporna in polna preprek in pokazalo se je, da Strašilo ni neumno, Pločevinko brezčuten in Lev neplašljiv. Lev jih je prenesel na drugo stran tunela in Strašilo se je spomnilo, kako iti čez prepad.

Pločevinko je posekal deblo in šli so mimo, takrat so jih napadli artizani. Družba je pobegnila na drugo stran in Pločevinko je posekal deblo, da bi vsi sovražniku padli v prepad. Naleteli so na reko. Pločevinko je zgradil splav, vendar nesrečno Strašilo je ostal viseti na gladini reke. Lev je vse izvlekel in voda je prinesla Strašilo na obalo.

Cesta od rumenih opek je bila takoj za makovimi polji, vendar je njihov vonj uspaval vsakogar, ki gre mimo. Doroteja in Lev sta zaspala medtem, ko Strašilu in Pločevinku ni škodilo. Uspeli so potegniti deklico, vendar Lev je bil pa pretežek, zato jim je pomagala Kraljica poljskih miši, katero je Pločevinko enkrat rešil pred divjo mačko.

Krenili so dalje proti Smaragdnemu mestu in prenočili v eni od zelenih hišic preden so dosegli stene. Rečeno jim je bilo, da ne bo lahko priti do čarovnika iz Oza, ker on ne želi nikogar videti. Prišli so do sten in pozvonili, ter jim odprl čuvaj mestnih vrat. Začudil se je, kako je nekdo po toliko letih prišel obiskati čarovnika. Na oči so morali dati očala, da jih ne bi zaslepil blišč Smaragdnega mesta. Vse v gradu je bilo zeleno in tudi koža njegovih prebivalcev.

Na sredini mesta se je nahajala Ozova palača. Lepo so jih pozdravili in prvi dan se je Oz pokazal Doroteji v obliki velike glave brez telesa in poslušal njeno zgodbo. Odločil se ji je pomagat, če ubije zlo Čarovnico Zahoda. Od vseh je zahteval isto vsak naslednji dan in vsakomur se je pokazal v drugačni obliki. Strašilu v obliki prekrasne ženske, Pločevinku v obliki najstrašne zveri in Levu kot goreča krogla.

Stražar jim je rekel, da ne morejo iskati čarovnice, saj bo ona našla njih, ko bodo prišli na njeno zemljo. Čeprav je imela samo eno oko je vseeeno z ostrim vidom takoj videla družbico, ki je prihajala do nje in poslala paket urokov, da jih raztrga. Pločevinko je razveljavil uroke in besna čarovnica jim zatem pošlje vrane. Strašilo je rešil prijatelje tako, da je zaprl vrata vsem vranam. Zatem je s popuščanjem potrpljenja poslala roj črnih čebel. Vsi razen Pločevinka so se skrili pod slamo od Strašila in čebele so na Pločevinkovem telu polomile vse svoje pike.

Čarovničini podaniki so se imenovali Palčke in jih poslala, da ji dovedejo novince in lev jih je prepodil in izgnal s svjim strašnim rjovenjem. Čarovnica ni imela več izbora in potegnila je to kar naj bi bila še zadnja možnost za uspeh. Zlata kapa z vgrajenimi diamanti daje moč tistemu, ki trikrat na pomoč pokliče leteče opice. Prvič jih je poklicala, da bi zasužnjila Palčke, drugič da bi Oza izgnala iz Zahodne države in zdaj jim naloži, da ji dovedejo tujce.

Pločevinkota so vrgli v stene, Strašilu izvlekli slamo in ga vrgli z obleko na les. Levo so privezali in vrgli na dvorišče z zelo visoko ogrado. In videč se znak, kateri je ostal na dekličinem čelu po poljubu dobre čarovnice so jo nežno prinesli zli Čarovnici Zahoda. Čarovnica je vedela, da je moč Dobra mnogo večja od moči Zla in da bi zdaj zmagala, mora biti samo zvita. Doroteji je naložila, da opravlja različne posle in Leva je želea vprežiti na kočijo.

Čarovnica se je želea prebiti do močnih srebrnih čevljev in nekega dne v kuhinjo postavila nevidljivo palico. Ko se je Doroteja udarila in spotaknila je en čevelj odletel in zlobna Čarovnica jo je hitro ujela. Brezvestna čarovnica se edine stvari boji, da ji v borbi vrne čevelj in Doroteja jo polije z vodo. Čarovnica se je začela topiti in kmalu je od nje ostala samo rjava luža. Doroteja je takoj osvobodila Leva in Palčke. Rumeni Palčki so ji v znak hvaležnosti pomagali rešiti Pločevinkota in Strašilo.

Nekaj dni so ostali v Rumenem dvorcu in prišel je čas, da se vrnejo do Oza, da bi izpolnil svoj del pogodbe. Palčki žalostni zaradi njihovega odhoda so jih nagradili z dragocenimi darovi in Pločevinka prosili, da se vrne in postane njihov kralj. Doroteja se je odločila sprejeti zlati klobuk, ker ji je bil všeč in ni bila vestna koliko je močan. Odšli so do Oza s sporočilom, da morajo na Vzhod in po nekaj dnevih so bili izgubljeni in poklicali na pomoč Kraljico poljskih miši.

Kraljica je objasnila Doroteji moč Zlate kape in ona je poklicala opice, da jih prenesejo do Oza. Tekom leta ji je kralj opic povedal v kateri so on in druge opice postali sužnji tistega, ki je lastnik kape. Prihajoč v dvorec ponovno pride do stene zeleni vratar mestnih vrat in jih spusti noter in znova jim da zelena očala. Oz je zavrnil izvršiti svojo obljubo, ko je slišal, da zlobna čarovnica mrtva.

Vsi so bili jezni in Lev je zarjovel tako strašno, da se je Toto zakril za zaveso. Zavesa je padla in videli so starca, plešastega in nagubanega. Jezen Pločevinko je planil proti njemu in starec se je prestrašil. Objasnil jim je, kako on nasploh ni čarovnik in jim pokazal vse trike s katerimi se jim je prikazoval v različnih oblikah.

Povedal jim je zgodbo, da je prišel z balonom iz Ohia blizu Kanzasa. Ljudje so ga enostavno proglasili za čarovnika in jih zaposlil, da zgradijo Smaragdni grad in palačo v kateri zdaj živi. Skril se je v njo, ker se je bal čarovnic, katere so imele resnično moč z razliko od njega. Ko je slišal, da je Doroteja nenamerno ubila obe čarovnici ga je bilo sram, ker ne more izpolniti svoj del pogodbe.

Vendar je poskušal naresti pravičnost. Strašilu je napolnil v glavo mešanico slame, soli in žebljev in mu rekel, da ima zdaj možgane. Pločevinku je izrezal luknjo na prsih in postavil v njega srce v katerem se je nahajalo žaganje in Levu je dal skodelico v kateri se je nahajala tekočina, katera je pravzaprav bila pogum. Doroteji je predlagal, da naredi balon in se tako vrne. Balon je bil kmalu končan in Doroteja se je začela vkrcavati, ko so odvezali vrvi je balon odletel. Tudi leteče opice ji niso mogle pomagati, ker jim je bilo prepovedano zapustiti ta svet.

Opice so jo napotile, da gre k Čarovnici Juga, katera bi mogoče lahko vrnila Dorotejo domov. Pločevinko, Lev in Strašilo so odšli z njo, ker jim je pomagala, da dobijo svojo željo. Prišli so do neobičajne dežele v kateri je bilo vse iz porcelana in tudi prebivalci. Zatem jih je odneslo v močvirnato pokrajino poraščeno z gosto travo. Naleteli so na veliko skupino živali, katera je Leva prosila za pomoč, ker se je v njihovi zemlji nahajala velika pošast podobna pajku. Lev je ujel pošast, ko je spala in tako jo je lahko obvladal. Živali so ga zaprosile, da postane njihov kralj, vendar se je odločil, da prvo pomaga Doroteji.

Po mnogih pustolovščinah so prispeli do čarovnice Glinde, katera je obljubljala Doroteji izpolniti željo, če ji da zlato kapo. Doroteja je to storila in Glinda je kapo izkoristila za dobro in vrnila Strašilo v Smaragdni grad, Pločevinka v deželo Palčki in leva v gozd v katerem bo kralj. Glinda se je odločila vrniti kapo kralju opic, da nikoli več ne bi bil suženj.

Zatem je rekla dekletu, da se v Kanzas lahko vrne takoj. Vendar mora samo trikrat udariti s petami s svojimi srebrnimi čevlji in reči kam želi oditi. Doroteja je imela zelo rada prijatelje, katere je dobro spoznala tekom tega potovanja, vendar morala se je vrniti k teti in stricu. Vzela je Tota, udarila s petami in zaželela si je vrniti v Kanzas. Kmalu je prenesena pred novo hišo, katero je zgradil stric po tem, ko je vihar zrušil staro. Deklica je pritekla k teti in jo objela. Vsi so bili presrečni, da se je končno vrnila.

Vrsta dela: moderna bajka (kakor jo imenuje sam avtor)

Mesto nastanka: Kanzas, dežela Oz

Liki: Doroteja, plašljiv Lev, Strašilo, Pločevinko, čarovnik iz Oza

Opomba o avtorju

Lyman Frank Baum ameriški pisatelj rojen leta 1856, poreklo je imel mešano nemško, škotsko – irsko in angleško. Bil je sedmi od devetih otrok. V življenju se je ukvarjal z novinarstvom, dramo in pisanjem knjig za otroke in mlade. Leta 1900 je objavil knjigo, ki ga je proslavila in postala ena od najbolj branih knjig za otroke. To je bilo delo Čarovnik iz Oza. Do danes je ta knjiga doživela prevod na končno vse svetovne jezike in po čudežni deželi Oz je napisal še 13 knjig tega velikega hita.

Lyman Frank Baum umre 1919 v Hollywoodu in po njegovi smrti je knjiga zaščitena v istoimenskem filmu iz leta 1939 s Judy Garland v glavni vlogi. Vsega skupaj je napisal 55 romanov, 83 kratkih zgodb in 200 pesmi. Velikokrat je želel svoja dela postaviti v gledališče. Prebil se je s svojimi deli v medije, kot so TV, laptop in brezžični telefon.