Delo se začne z opisom dečka, ki se je imenoval Ivo, s podrobnostmi njegovega življenja in njegove usode. Deček Ivo ni imel ne mame ne očeta. Očeta so izgnali iz otoka in mama tega ni mogla sprejeti, zato je umrla od žalosti.
Bratovščina Sinjega Galeba obnova
Ivo je živel sam v zapuščeni in stari hiši. Nekega dne ga preseneti očetov prihod. Zelo bolan oče se vrne, da bi lahko umrl v hiši. Dečku pomaga starec Nikola in s skupnimi močmi pokopljeta njegovega očeta.
Tisto, kar je dobil Ivo od očeta v spomin je bila jadrnica z imenom “Sinji galeb”. Ker je bila jadrnica stara in razpadajoča, se jo Ivo odloči obnoviti, da bi izgledala kot nov. Ivo dobi družbo, to so dečki iz okoliških hiš, da bi mu pomagali pri uresničitvi svojega namena in cilja. Ob pomoči Petra, Mije, Perota, Jureta in Franeta se deček odloči preurediti ladjo.
Po vloženem trudu in delu, je ladja skoraj v celoti obnovljena. Edino, kar jim je ostalo je krmilo. Morajo jo samo prebarvati, da bi dobila nov sijaj. Ampak barva je bila zelo draga in niso imeli nič več denarja. S skupnimi močmi se odločijo, da ga zaslužijo in zberejo denar.
Grejo v kamnolom, da bi zaslužili potreben denar. Čeprav se jim jedelo na začetku zdelo lahko, je po času, ko je bil sonce vse močnejši delo postalo težko in naporno. Izjemno visoko tveganje je predstavljala nevarnost iz skalne gmote, ki se je nahajala na vrhu stene. Nihče si ni upal oditi gor, ker je izgledala, kot da bo ravnokar padla.
V tem času pride vodja kamnoloma z idejo, da tisti, ki se povzpne na vrh in vzame velik diamant, bo dobil denar.
Nihče ni želel tvegati in vsi so bili tiho, razen Ivota, ki se javi. Povzpne se na vrh in spretno opravi delo, saj je postavil diamant na vrh stene. Vendar pri vrnitvi, ni pričakoval na zračni pritisk, ki ga je vrgel in udaril s celim telesom ob drugi kamen. V tej nesreči se je udaril v glavo in razbil čelo. Bolečina je hitro minila, verjetno zato, ker so bili vsi srečni, da je Ivo zbral denar za barvo.
Ko si je Ivo opomogel, so vsi skupaj odšli v nakup in kupili barvo, ter se vrnili na delo. Ladja je bila kmalu končana in “Galeb” je zablestel v novem videzu.
Ivo je užival na svoji ladji, vendar nekega jutra, ko se je zbudil, je ni opazil na plaži. Kasneje je izvedel, da so jo meščani iz vasi vzeli, da bi s tem poplačali škodo, katero jim je naredil njegov oče. Vendar Ivo spet s pomočjo prijateljev pridobi jadrnico nazaj in vsi skupaj zapljujejo proti morju.
Vrsta dela: novela
Čas nastanka: med dvemi svetovnimi vojni
Mesto nastanka: Galebov otok
Liki: Ivo, Ivov oče, Ivini prijatelji, vaščani
Opomba o avtorju
Tone Seliškar (1900 – 1969) je bil slovenski pisatelj in pesnik, zelo cenjen in poznan v Sloveniji.
Rojen je v Ljubljani 1. aprila 1900 v odičajni delavni družini. Mama je bila delavka v tobačni tovarni in oče se je ukvarjal s prevozi, ter zelo je cenil književnost.
Tone je že v osnovni šoli pokazal izjemno zanimanje za književnost in že začel pisati prvo pesem. Srednjo šolo konča leta 1919 v Ljubljani. Bil je učitelj slovenskega jezika, vendar najprej je delal v Celju, nato v Trbovljah, kjer se je poročil. Leta 1925 se z družino vrne v Ljubljano.
Leta 1943 je odšel med Partizane, kjer je izkoristil možnost za pisanje. Tam je bil urednik partizanskega časopisa. Po koncu druge svetovne vojne je delal, kot novinar v “Slovenski poročevalec”, izbran je bil za urednika Borec založniške hiše.
Leta 1969 umre v Ljubljani.
Tone Seliškar je največ svojih del posvetil mladim in otrokom. V prozi, ki jo je pisal, je opisal s kakšnimi vsemi težavami in borbami so se morali srečati delavne družine. Opisal je svoje otroštvo v znanem delu “Deček z velike ceste”.
Njegova najbolj znana dela poezije so: “Knjiga drugova”, “Pesmi pričakovanja”, “Pesmi in spevi”, “Trbolje”, od proze: “Hiša brez oken”, “Posadka brez ladje”, “Noč in svitanje”, “Mi bomo zmagali”, “Ljudje z rdečim cvetom”.
Najbolj znana dela za mlade so bila: “Bratovščina Sinjega galeba”, “Rudi”, “Dimka”, “Janko in Metka”, “Ded Som”, “Indijanci in gusarji”, “Ribič Luka in delfin”, “Velika svečana predstava” in “Mule”.
Dodaj odgovor