Bambi

“Bambi” je čudovita zgodba, ki je zanimiva, tako za otroke, kot tudi za odrasle. Avtor Felix Salten ljubi naravo in živali, ter iz tega razloga je naredil to čudovito delo. Zgodba izvira iz domišljije, izkušenj in znanja avtorja o živalih.

Zgodba govori o enem jelenu, o celotnem njegovem življenju. Od otroštva zgodba sledi njegovi otroški igrivosti, mladosti, izkušenj, ljubezni in strahov, ter vse do odraslosti.

Knjiga pripoveduje o življenju, ki je vsakomur od nas dan, pripoveduje nam o življenju, kot takim. O življenjskih spoznanjih, izkušnjah, bolečini in trpljenju ampak tudi o ljubezni in sreči. “Bambi” je poučna zgodba, ki jo poleg otrok, lahko prebirajo tudi odrasli, da spoznajo sebe in svoje življenje.

Človek se v tej zgodbi pojavi, kot strašen morilec. On je bitje, ki živalim prinaša strah in trpljenje. Čeprav mu je Gobo verjel, ga je na koncu razočaral. Ko je bil Gobo prvič ranjen, mu je pomagal, ampak samo iz razloga, da bo kasneje boljša hrana, ko se pozdravi. Gobo mu je verjel, verjel mu je tudi, da mu bo pomagal tudi naslednjič, ko bo ranjen. Ampak potem ga je do konca ubil. Ta del knjige nam je dal najbolj za misliti. Avtorjeva lekcija je, da se moramo do živali obnašati z nego, pozornostjo in ljubeznijo. Moramo biti “Človek” do njih in ne “On”.

Bambi obnova

Bambi je prišel na svet neke spomladi. Takoj so ga vsi občudovali, zlasti sraka, ki je bila nad malo srnico navdušena. Bambi je naredil svoje prve korake z materjo. Najprej sta se učila hoditi v gozd, nato pa je na vrsto prišel še travnik. Tako je mala srna spoznavala svet, naravo, rastline in živali.

Mati mu je govorila o vsem, kar življenje prinaša, o tem kako je življenje nekaj posebnega, toda tudi o tem, na kaj mora biti pozoren, česa se mora paziti in katere nevarnosti mu lahko grozijo. Mati mu je razkrila skrivnost, da se lahko zanese na šelestenje listov, ki lahko razglasi, če se pojavi nevarnost.

Bambi se je sčasoma spoznal s svojimi prijatelji, s srno Eno in njenimi otroki, s zajcem Falinom in Gobom. Nekega dne sta bile na sredini travnika dve srni, ki sta imeli velike rogove. Toda kmalu sta izginile globoko v gozdu. Mama je tedaj objasnila Bambiju, da je bil eden od njih njegov oče, vendar se bo z njim spoznal, ko bo pravi čas za to.

Čas je tekel in Bambi se je vsak dan več naučil o življenju. Včasih ga je vse to obremenjevalo in občutil je preveliko zasičenost z informacijami in je imel občutek, kot da se mu vrti v glavi. Počasi se je privadil tudi na to in na to da srnino življenje vsak dan nevarno in da se v glavnem življenje odvija ponoči, ko je gozdno življenje na vrhuncu.

Bambi se je srečal tudi z sitnosti nevihte, dežja, grmenja in strelami, vendar je čutil blago udobje poletnega dežja. Bambi je tudi izkusil strah, ko mu je mama prvič nenadoma izginila v gozdu. Ko jo je šel iskat je naletel na Falina in Goba, ki sta se srečala z istim problemom. Skupaj so ugotovili, da so mame najbrž odšle k očetu.

Bambi je v eni izmed priložnosti naletel na človeka, ki ga je prestrašil in on se je imenoval On. Ko je hodil dlje proti gozdu, v nenehnem iskanju mame, ki je vse bolj izginjala, se je pojavil Starec, ki ga je okregal, da ne more ostati sam. Toda Bambi je ostajal vse bolj sam.

Nekega dne, ko so vse živali uživale v lepem dnevu na travniku, družile so se in bil je mir ter blagostanje, nenadoma pa je nekaj udarilo. Bambi je mislil, da je grmenje. Ko je bežal je naletel na enega srnjaka, ki je bil ranjen. Njegova mama ga je vzela s sabo pri teku in kasneje mu je razložila, da je za to kriv On.

Minilo je nekaj časa in Bambi je znova srečal Starca. Zbral je pogum in ga vprašal, kdo je On. Vendar mu je Starec rekel, da mora sam raziskati, vonjati in gledati. Tako se bo veliko naučil. Nato je izginil.

Nato je prišla jesen. Listi so dobili pisane jesenske barve, toda postajali so vse slabši in so se še komaj držali na vejah. Prišlo je tudi obdobje dežja, mraza in megle, kar je pomenilo manj hrane. Bambijevi veliki bratranci jeleni so se podali v tek, jesenske padavine pa so postajale vse bolj pogoste. Nadaljevali so pot, bili so sunki vetra in postajalo je vse bolj hladno. Prišla je zima in z njo je postajalo življenje vse težje. Srne so se vse bolj zbirale in skupaj družile. Zbrale so se tudi Netla, Marena, Karus in Rono. Rono je šepal, ker je enkrat On streljal na njega in ga tako ranil.

O čudnem in groznem bitju smo spoznali že nekaj podrobnosti in to je, da poleg ognja ima tretjo zlobno roko iz katere lahko strelja in lahko udari grom. Čeprav je bila Marena prepričana, da se bodo On in druge živali uskladile in sčasoma postali prijatelji, toda od tega ni bilo nič. Ravno nasprotno.

On in njegovi so nekoč proti živalim pripravili cel lov. Najprej so jih obkolili in zatem so jih začeli pobijati. Ubili so vse, kar je letelo, skakalo in živelo. Tako so uničili ptice, srne, zajce… Slaboten Gobi je ležal nemočen v snegu. Bambi je neto prejel navodila od nekega tihega glasu, ki mu je govoril, kam mora oditi in zbežati. Od tega dne svoje mame ni več videl, prav tako ne Goba. Od celotne družbe so ostali samo Falina, Netla in teta Ena.

Prišla je pomlad in Bambi si je prizadeval, da bo očistil svoje rogove, ki so udarjali po vejah. Če bi ga zagledali ostali jeleni, bi ga lovili in bal se je, da ga ne ulovijo. Bambi je bil vedno bolj utrujen, izgubil je pogum in postal je vedno bolj žalosten in brez volje. Vse bolj je pazil na nevarnosti, da ga ne bi kdo videl in ulovil.

Bambi je postal vse bolj prevzet z nekim čudnim občutkom hrepenenja, ko je pomislil na svojo prijateljico Falino ali na eno od njenih prijateljic. Občutil je prve občutke, ki so bili povezani z ljubeznijo.

Poleti so postajala hrepenenja vedno bolj izrazita. Včasih so bili tako močni, da so obnemeli vsi ostali čuti in s tem se je zmanjšala pozornost, ki jo je moral vedno imeti, saj bi se mu v nasprotnem primeru lahko zgodilo kaj usodno.

Potem se je Bambi srečal s Falino po mnogih letih. Oba sta bila osupla, ko sta se videla in z nostalgijo sta se spominjala dneve iz mladosti. Rono in Karus prepoveduje Bambiju, da bi se družil s Falino, toda Bambi jima pokaže svojo premoč in oba pretepe do krvi, ter zbežita v grmovje.

Bambi je zrastel in se okrepil in Falina mu prizna, da je v njega zaljubljena. Bambi je bil presrečen, vendar je bil naslednji dan malo zmeden in utrujen od celovečerne igre s Falino. Prebudil ga je zvok, ki ga je poklical. Bambi je odšel za zvokom in mislil, da gre k svoji ljubljeni Falini. Toda Starec ga je zavedel s svojim glasom. Ugotovil je, da je bila to past, ki jo je postavil lovec. On je posnemal glas srne. Bambi je bil hvaležen Starcu, ker mu je rešil življenje. Potem je prosil Falino, da ga nikoli več ne kliče, ker se ji ne more upreti.

Nekega dne sta Bambi in Falina srečala Goba. Vsi so bili presenečeni in nato jima on pove, da je bil v tem času pri Onem in da ga je rešil v tistem lovu, ko je nemočen ležal v snegu. Gobo je neprevidno hodil po gozdu, kar je bila posledica bivanja pri Onem. Bambi in Falina ga pospremita do njegove mame Ene.

Gobo je bil sedaj obkrožen z vsemi živalmi in govoril o svojem bivanju pri Onem. Govoril je o svoji izkušnji, o tem da je On dober in vsemogoč in kot rezultat je imel le vrvico okoli vratu. Nato se je pojavil Starec in zavpil: “Nesrečnik”!

Gobo in Marena sta spet postala neločljiva. Bambi je je bil vse starejši in se je vse bolj razvijal. Poleg tega, da je doživel ljubezen, se je vse bolj začel oddaljevati od družbe. Išče Starca, ki mu postavlja vse več vprašanj in on mu odgovori, da bo dovolj tisto, kar sedaj občuti, da bo ostalo spoznal kasneje.

Po nekem času je Gobota ustrelil lovec in Bambi je užival tistega jutra in bil nepreviden, ter tudi njega je ustrelil lovec iz zasede, naravnost v stegno. Bambi pade, vendar v zadnjem trenutku pride Starec, ki ga kliče naj se dvigne. Starec prevara pse in lovca, ki so šli za Bambijevo sled in uspe mu Bambija odvleči do skrivališča, kjer se je Bambi od utrujenosti in bolečin samo zrušil.

Bambi je počasi okreval pri Starcu v skrivališču. Veliko se je naučil o zdravilnih zeliščih, ki jih prej ni maral in so mu sedaj pomagale pri celjenju ran. Vpijal je vsako Starčevo besedo z veliko radostjo, čeprav je včasih čutil veliko melanholijo, ker je moral ležati ranjen.

Ponovno je prišla zima in z njo vrh lovske sezone. V nekem trenutku je do jame, kjer sta bila Bambi in Starec, priskakljala lisica na treh nogah. Za njo je bil pes, ki jo je lovil in ki je pomagal lovcem. Lisica je z ostalimi živalmi imenovala psa z grdimi imeni in mu govorila, da je bednik, ki služi Njemu. Toda na koncu je umrla zaradi njegovih zob.

Minilo je veliko časa in vsi so sedaj že stari. Bambi se je nekega dne odpravil na sprehod, sicer pa je živel osamljeno. Takrat je zagledal Falino od daleč, vendar se je zadržal in se ji ni približal. Bil je presenečen, ko je videl da počasi dobiva sivo dlako. Občutil je staro iskro ljubezni, ki jo je nekoč gojil do nje.

Starec ga je nekega dne vodil do mesta, kjer je maloprej zagrmelo. Nato je Bambi zagledal mrtvega in krvavega jelena, ki leži v snegu. Starec mu reče, da sedaj lahko verjame, da On ni vsemogočen in da z njimi. Bambi mu odgovori, da so zakoni narave nad njimi vsemi.

Nato se mu Starec posveti in mu reče, da sedaj lahko mirno odide tja, kamor mora vsak od njih sam oditi. Poslavlja se z njim in mu reče, da ga je imel zelo rad.

Bambi zasliši, kako ena srna kliče svojo mamo. Bambi se ji približa in jo vpraša zakaj ne mora biti sama. Krog se zapre.

Vrsta dela: pripovedka

Čas nastanka: sledimo celotno življenje Bambiju in čas je nedoločen

Kraj nastanka: gozd in travnik

Liki: Bambi, Bambijeva mama, Falina, Netla, Gobo, Karus, Rono, teta Ena, Starec, On, ostale živali v gozdu (jeleni, zajci, ptice…)

Opis oseb

Bambi -glavna oseba zgodbe. Sledimo njegovemu življenju od rojstva in vse do starosti. Kot otrok je bil zelo radoveden in imel je veliko vprašanj. Tako, kot je rastel, se je naučil veliko o gozdu in njegovih bitjih. Rad je ugodil živalim, posebno sovi, ki se ga je vedno ustrašila, ker je imela sova to rada. Ko je malo odrastel in postal pravi moški, so prišli prvi dvomi, nezaupanje in negotovost in vse to je prišlo tudi s prvo ljubeznijo, ki jo je občutil do Faline. Pokazal se je, kot posameznik in samotar v odraščanju. Z izkušnjami svojega življenja, je postal zelo pameten. Ko je postal starejši je vse več časa preživel v samoti, razmišljal in odkrival svet okoli sebe.

Falina – zelo vesela, živahna in pametna, polna življenjske moči in svežine. Bila je radovedna in rada govori, tako da ni mogla obdržati niti ene prijateljeve skrivnosti. Z izkušnjami in sčasoma postaja mirnejša in resna.

Gobo -slaboten in šibek, drugi otrok od srne Ene. Bil je dober in ljubezniv in nekoliko žalosten. Zelo plemenita duša. Namreč enkrat med lovom je padel in takoj opozoril Bambija, da naj zbeži in se reši, da se bo on že znašel. Potem, ko se je vrnil od Njega, je postal domišljav in sam zase, mislil je, da vse ve. Na koncu je umrl samo od Njega, ki mu je brezpogojno zaupal.

Starec -star in resen kralj srn. Vsi so ga spoštovali in komaj kdo ga je videl. Nihče ni vedel, kje živi, niti koliko je star. Nekajkrat je rešil Bambija pred gotovo smrtjo. Pozoren in nevsiljiv. Bil je učitelj, ki je od svojih učencev zahteval, da sami pridobijo znanje s svojimi izkušnjami. Bambiju je rekel, da če hoče spoznati sebe in se nekaj nauči o življenju, mora ostati sam. Ob koncu svojega življenja, je prišel do konca in se poslovil z Bambijem, ter mu povedal, da je bil ljubljen.

On – avtor je skozi to osebo prikazal človeka, kot ga vidi ena srna. Bambi je opisal človeka, kot čudno bijte, ki stoji pokonci in ima nenavaden vonj in obraz je bled ter gol. V celotni zgodbi avtor niti enkrat ni imenoval “Njega” ali “Onega” z imenom “Človek”. Vedno je bil imenovan v tretji osebi. Vendar ni nobenega dvoma, da ga je avtor želel prikazati, kot nekoga, ki verjame, da ima premoč nad vsakomur, posebno nad živalmi, ki je neobčutljiv in bi bil najrajše kar sam Bog.

Opomba o avtorju

Felix Salten se s pravim imenom imenuje Siegmund Salzman. Rodil se je v Budimpešti leta 1869. Že v zgodnjem otroštvu se je z družino preselil na Dunaj, kjer se je šolal in zaposlil. Dejstvo je, da se je moral zaposliti že pri 16. letih, ker je njegov oče doživel bankrot. Delal je, kot gledališki kritik in novinar.

Napisal je nekaj romanov in iger, vendar je največjo priljubljenost pridobil z zgodbami iz živalskega sveta, med katerimi je najbolj znana “Bambi”, ki je bila objavljena leta 1923.

Ker je bil pod vplivom uspeha, ki ga je dobil z zgodbo “Bambi”, se je odločil napisati nadaljevanje dela z imenom “Bambijevi otroci”.

Tik pred drugo svetovno vojno se je izselil iz Avstrije v Švico, kjer je umrl leta 1947.