“Anica in športni dan” je resnična pripoved, v kateri pripoveduje resnično prijateljstvo med Anico in njenim prijateljem Jakobom. Delo in nastavitev te zgodbe so resnični in prikazuje en dan v življenju Anice in Jakoba.
Jakob je s pomočjo svoje najboljše prijateljice spoznal, da lahko in zna teči. Ko so mu med tekmo padle hlače dol, se je Jakob zelo razjezil na Anico in vsi drugi otroci so se mu smejali. Ni znal prenašati šal na svoj račun in ni vedel, da so nesreče sestavni del življenja in da so včasih smešne.
Zgodba je poučna, ker uči otroke, da ne bi smeli biti sami ponoči zunaj, ker je zelo nevarno, nevarnost preži povsod.
Zgodba je napisana duhovito, z zanimivimi in poučnimi pogovori. Uvod opisuje glavne osebe, Anico in Jakoba, zaplet se začne pri pripravi za nočni tek, ki ji sledijo zanimive dogodivščine glavnih junakov med dirko. Razplet in spoznanja je podala sama Anica na koncu zgodbe. Zaključila je, da se bosta verjetno nekega dne ona in Jakob vsemu temu smejala.
Anica in športni dan obnova
Anica Pivnik je vesela, osemletna deklica, ki živi s svojimi starši in sestro v hiši z lepim vrtom. Anica je zelo okretna in spretna punca in ima zelo dobrega prijatelja Jakoba, s katerim se lepo ujame in druži, ter nikoli jima ni dolgčas.
Nekega popoldneva je Jakob prišel na obisk k Anici in bil je zelo žalosten. Anica je pomislila, da mu je morda nekdo umrl, vendar je mislila, da je to nevljudno vprašanje. V bistvu je umrla Jakobova mama, ko je imel samo 5 let in sedaj živi z očetom in babico.
Toda Jakoba je skrbelo in bil je slabo razpoložen, ker ga je skrbelo zaradi jutrišnjega dne, ko bi se moral na šoli udeležiti športnega dne. Jakob je bil precej neroden in ni znal teči, zato so se mu vsi smejali. Za razliko od njega, se je Anica tega dne veselila, ker je upala, da bo na tekmi premagala Špelo, veliko špeckahla iz razreda.
Takoj, ko je Jakob prišel k Anici, ga je povabila naj spleza na češnjo, kjer je ona sedela, vendar to Jakobu na kraj pameti ni padlo, ker se je zelo bal, da ne pade. Toda razmišljal je o tem, da padec ne bi smel biti tako slab. Če pade, si bo verjetno zlomil kakšno kost in dobil gips, tako da mu ne bi bilo več treba razmišljati o tekmi, ker ne bi mogel sodelovati.
Anica se je želela prepričati, če je Jakobov strah pred tekom utemeljen, zato ga je prosila, da naj ji pokaže, kako teče. Jakob se je strinjal, še pred tem pa mu je morala Anica obljubiti, da bo še naprej ostala prijateljica, ko bo videla, kako nerodno teče. Dejansko, ko je Jakob pritekel do Anice, ji je bilo jasno, zakaj se toliko boji jutrišnjega šolskega dne. Jakob je Anico spomnil na veliko pikapolonico, ki teče v škornjih in se težko prebija skozi blato. Anica je imela idejo, kako se Jakob lahko izogne tekmi in mu je dala predlog, naj prosi očeta, da mu napiše opravičilo.
Toda Jakob je vedel, da kaj takega ne bi imelo smisla, saj tega nikoli ne bi dovolila Jakobova babica Milena. Milena je bila športni tip babice. Vsak dan se je vozila s kolesom, tekla je in se ukvarjala z jogo in ko je bila na morju, je vsak dan plavala tudi do osem kilometrov.
Babica Milena je svojemu vnuku Jakobu vedno govorila, da je zdrav duh v zdravem telesu in Jakobovega očeta prepričuje, da naj se vpiše v športni klub in se začne ukvarjati z neko aktivnostjo.
Anica je videla, da ni druge, kot da mora pomagati Jakobu. Predlagala mu je, naj njo gleda, kako ona teče, nato pa naj še sam poskusi isto teči. Jakobu se je zdelo, da to ni dobra ideja, ker mu ni bilo jasno, kako bo v istem času gledal Anico, jo posnemal, ter premikal roke in noge. Vendar se je odločil poskusiti. V tem času je naletel na Aničinega očeta in je Jakobov poskus teka primerjal z avionom, kateri bi moral poleteti in Aničina sestra Maja, ga je primerjala s pijano kokoško. Vse to zaradi tega, ker je Jakob močno mahal z rokami.
Anica in Jakob sta sklenila, da je težko vaditi v okolju, kjer se mu vsi posmehujejo, zato sta se spomnila, da bi Jakob lahko vadil ponoči na športnem igrišču. Anica je pripravila budilko točno ob polnoči in se prikradla iz hiše. Malo jo je bilo strah, ker nikoli ni bila tako pozno sama na ulici. Prišla je do Jakobove hiše in skupaj sta se odpravila proti igrišču. Ulice so bile mirne in tihe. Tišino je prekinil samo smeh nekega para, ki sta se blizu poljubljala. Zaradi tega sta se odločila, da se premakneta naprej. Tako sta prišla do reke.
Trening se je začel. Že v prvem poskusu teka, je Jakob padel, nato pa rekel, da ne ve s katero nogo je treba začeti teči. Anica mu je dala podporo in je poskusil še enkrat. Vendar pa je začel izgubljati upanje in govoril, da niso vsi za vsako aktivnost.
Tako sta razpravljala, ko sta zagledala veliko senco. Anica se je zelo prestrašila, misleč da je to velik rak ali vodnjak, vendar jo je Jakob pomiril. Bil je samo potepuški pes. Jakob je nato poučil Anico, kako se mora obnašati do neznanih psov. Rekel ji je, da mora biti mirna, ne sme delati nenadnih premikov in ne sme niti teči. To zadnje s tekom, je bilo Jakobu najbolj všeč in dejal, da bi bilo najbolje, da gresta počasi domov.
Odšla sta proti domu in pes jima je še vedno sledil. Ponovno sta naletela na neko senco in zdaj je bil moški. Neznani moški je bil presenečen, kaj otroci delajo tako pozno sami zunaj.
Anica se je zelo prestrašila neznanega moškega, da je z vso močjo začela teči proti svojemu domu. Na njeno veliko presenečenje, jo je Jakob dosegel. Tekla sta z vsemi svojimi močmi in pes je tekel z njima. Stala sta pred Aničino hišo vsa zadihana in Anica je pohvalila svojega prijatelja, da je dobro tekel. Primerjala ga je s srno in Jakob je zadovoljen odšel proti svojemu domu.
Naslednje jutro se Anica nikakor ni mogla zbuditi. Mama je mislila, da je Anica morda bolna, kot se je zgodilo z njeno sestro Majo. Pravzaprav je Maja vedno zbolela, ko je potekal športni dan. Toda Anica nikakor ni želela zamuditi tekme, v kateri je tekmoval Jakob.
Ko je mama odšla v službo, je pred vrati zagledala potepuškega psa in se v strahu vrnila nazaj v hišo. Anica je mami razložila, kako mora ravnati, ko vidi neznanega psa in nato odšla zajtrkovat. Ko se je najedla, je nahranila tudi psa, ker ji je bilo žal, da ostane lačen. Nato se je odpravila proti športnemu igrišču in celo pot ji je sledil pes. Anica mu je dala ime Srečko.
Začela se je tekma in začel je Aničin razred. Anica je tokrat tekla slabše, kot običajno, čeprav jo je Jakob zelo spodbujal. Anica ni mogla verjeti, ko je videla, da jo je prehitela Špela in da bo v cilj prišla druga. Jakob je čestital Anici in ji rekel, da je drugo mesto dobro in da je zelo lepo tekla. Toda Anica se ni potolažila in je za svoj neuspeh krivila malo Jakoba, ker je zaradi njega naredila nočni trening in se ni naspala.
Tekma se je nadaljevala in naslednji so bili na vrsti Jakob in njegov razred. Jakob je tekmo začel zelo dobro in je bil šesti. Ampak potem se je zgodilo nekaj najhujšega za njega. Popustila je elastika na njegovih hlačah, hlače so mu padle okrog gležnjev in je padel na tla. Vsi prisotni so se nato začeli smejati.
Ko sta se vračala domov, je Jakob Anico vprašal, če bo obdržala psa. Anica mu je odgovorila, da ne ve, če ji bodo starši pustili. Nato je nastala tišina in Jakob je stisnil pesti. Rekla mu je, da je zelo lepo tekel, po pravilih, vse do tega, ko so mu padle hlače. Jakob je zajokal, ko se je tega spomnil in da ga bodo zdaj vsi spominjali na to. Anica se je začela smejati, ko se je tega spomnila in Jakob je jezen ter žalosten odšel domov.
Kasneje popoldne je bilo Aničini sestri Maji veliko bolje, točno tako, kot je Anica predpostavljala, da bo in že se je z Anico šalila in jo dražila.
Aničin oče se je jezil, ker se Srečko zadržuje pred hišo in je celo zagrozil, da bo poklical zavetišče, toda mama je bila malce blažja in je dala predlog, da dajo oglas v časopis, da bi našli lastnika. Čeprav pes ni bil dobrodošel, je vseeno dobil ostanke kosila.
Anica je celo popoldne preživela s psom. Čeprav ji je bilo zelo zabavno, ji je manjkal Jakob in razmišljala je o tem, da bilo še bolj zabavno, če bi se lahko tudi on igral z njima.
Zvečer je mama prišla do Aničine postelje in sta malo govorile o tekmi. Anica je mami opisala, kako je vse potekalo in prav tako je opisala tudi Jakobovo nezgodo s hlačami, nato sta se obe nasmejali. Mama je rekla Anici, da se bo nekega dne tudi Jakob vsemu temu smejal in Anici se je zdelo, da ji je Jakob zaradi tega dogodka še bolj pri srcu.
Mama je mislila, da ji bo Anica še nekaj zaupala, vendar ji ni, zato je omenila Anici, da je sosed včeraj ponoči videl zunaj dva otroka, ki sta bila tako, kot Anica in Jakob. Anica je nato povedala mami vse o nočnem teku. Mama je Anici ponovila vse o tem, kakšne nevarnosti prežijo za otroke, ko so ponoči sami zunaj in Anica je obljubila, da to ne bo več delala.
Ta večer je Anica mirno zaspala z mislimi na upanje, da se bosta ona in Jakob nekega dne lahko smejala njegovi nezgodi in upala je, da bo ta dan ostal zabeležen, kot dan, ko je dobila psa.
Vrsta dela: zgodba za otroke
Mesto nastanka: Aničina hiša, ulice, del poleg reke, igrišče
Čas nastanka: nedoločeno (omenja se le “en dan…”)
Liki: Anica, Jakob, Aničini starši, sestra Maja, babica Milena, sosed, profesorji in otroci iz šole
Obnova oseb
Anica Pivnik -glavna oseba zgodbe. Osemletna deklica, dobrega srca, vesela in vedno v gibanju. Rada teče in ima rada, da je prva in najboljša. Dobrega srca in sočutna. Sočustvuje s prijateljem Jakobom, ker mu ne gre tek. Ukvarja se z njim, da bi mu pomagala. Bila je zelo razumevajoča in celo prikrila je lastni strah pred izhodom ven ponoči, da pomaga Jakobu. Z Jakobom je načrtovala skupno prihodnost, onadva bi se poročila, ko odrasteta. Bila je poslušna, poslušala je mamo in Jakoba, ko ji je rekel, kako se mora obnašati, ko sreča neznanega psa. Skrbelo jo je za prijatelja, ko je moral sam ponoči domov in ko je pravilno ter lepo tekel, ga je pohvalila. Bilo ji je žal, ko je Jakoba obtožila, da je on kriv, ker je tekmo končala na drugem mestu, ker se prejšnjo noč, zaradi njega, ni naspala. Kasneje ji je bilo žal zaradi tega in se je odločila, da ga spodbuja, ko je tekel. Zelo se je zbližala s potepuškim psom, ki ga je poimenovala Srečko. Skrbela je zanj, ga hranila in čuvala. Odprtost in predanost svoji materi je pokazala s tem, ko je mami priznala, da se je izmuznila iz hiše ponoči, da bi z Jakobom vadila tek.
Jakob -najboljši prijatelj od Anice, nenehno se druži in preživlja prosti čas z njo. Pameten fant in poln idej za dobro zabavo. Anici je bilo vedno zabavno z njim. Živel je z očetom in babico Mileno. Mama mu je umrla, ko je imel samo pet let. Imel je veliko vrlin, vendar ni znal teči, kot njegova prijateljica Anica. Vendar pa mu ni bilo neugodno tega priznati Anici. Bil je odgovoren in pameten, kar se je naučil, je znal uporabljati v življenju. To je Anici razložil, ko ji je rekel, kako se mora obnašati, ko sreča neznanega psa. Bolj je bil osredotočen na nesreče, ki so se mu zgodile in zaradi katerih so se mu vsi smejali, kot pa na svoj uspeh in tako je bilo s tekom, ko so mu padle hlače.
Opomba o avtorju
Desa Muck se je rodila leta 1955 v Ljubljani in popularnost si je pridobila s pisanjem za otroke in mlade.
Preden je začela svoj pisateljski poklic, je delala veliko drugih poklicev, kot ilustratorka, igralka, negovalka otrok s posebnimi potrebami in napovedovalka.
Danes se ukvarja poleg pisanja, še vedno z igranjem igralke v televizijskih serijah, ter piše kolumne, ki se objavljajo v časopisu. Dobila je številne nagrade za svoje knjige in radijske igre, največ pa za serijo knjig o Anici.
Dejansko je leta 2003 v Sloveniji dobila največ otroških glasov za knjige, ki so otrokom najljubše.
Dodaj odgovor