Angeli in demoni

Angeli in demoni obnova

Zgodba se začne, ko Maximilian Kohler, direktor CERN-a, odkrije truplo. To je bil Leonardo Vetre, eden izmed najbolj uglednih znanstvenikov v švicarskem raziskovalnem središču CERN. Truplo je imelo na prsih vžgan simbol, ambigram Illuminati, iztaknjeno pa je imel tudi eno oko.

Maximilian tega ni prijavil policiji in je namesto tega rajši preko interneta vzpostavil stik z Robertom Langdonom, ki je bil profesor ikonologije na Harvardu in specialist za simbole. Od njega je želel, da skupaj razkrijeta morilca.

Langdon prispe na kraj umora in to kar vidi, ga močno pretrese. Za simbol, ki je vtisnjen na truplu misli, da je skrivni red Iluminatov znova oživel in da pripravlja veliko maščevanje. Namreč to so bili skupina znanstvenikov, ki so se v 16. stoletju uprli katoliški cerkvi. Cerkev jih je zaradi tega preganjala in večina jih je končala na grmadah inkvizicije, ostali pa so se umaknili iz Italije.

Kohler nato pokliče Leonardovo posvojenko Vittorijo, s katero odkrijejo tudi, da so Iluminati ukradli posodo, v kateri je bilo četrt grama antimaterije. To je bila nevarna snov z uničujočo silo, ki se je lahko primerjala z močjo jedrske bombe, če bi prišla v stik z materijo. Posode so imeli priklopljene na elektriko, pri čemer je ustvarjala magnetno polje in takrat je bila antimaterija varna, ker je lebdela v vakuumu.

Če pa posodo izključiš iz napajanja, se nadalje napaja iz baterije, ki ima energije za 24 ur. Iluminati so tako posodo ukradli in jo skrili nekje v Vatikanu. Zato se Langdon in Vittoria odpravita v Vatikan, da bi posodo poiskala. V Vatikanu pa je tudi pred kratkim umrl papež in imeli so volitve.

Gostitelj teh volitev je bil kardinal Monrtati, pri čemer pa odkrije, da manjkajo štirje od kardinalov, ki so bili potencialni kandidati za papeža. Langdon in Vittoria začneta z iskanjem pogrešanih kardinalov in pri tem upata, da bosta našla tudi posodo z antimaterijo. Pri iskanju jima pomagajo tudi papežev zaupnik Carlo Ventresca in švicarski gardisti.

Iskanje jih vodi po različnih poteh v Rimu. Langdon misli, da se pogrešani kardinali nahajajo na mestih v Rimu, kjer so zemeljski simboli štirih elementov, to so zemlja, zrak, ogenj in voda. Tako Langdon na vsakem izmed teh mest najde umorjenega kardinala. Prvi kardinal je imel v ustih polno prsti, pri drugem pa so odkrili, da je imel prebodena pljuča.

Ko Langdon prispe do tretjega mesta, kjer se nahaja tretji kardinal, pri cerkvi svete Marije Zmagovalke, vidi ugrabitelja, kako zažiga kardinala. Vendar je bil prepozen, ugrabitelj ki je umoril še tretjega kardinala, je bil tudi morilec, ki je ubil Leonarda Vetra. To je bil ta ugrabitelj, ki je ukradel tudi posodo z antimaterijo in je bil neznan asasin, ki je delal za gospodarja Iluminatov Janusa.

Asasin pri umoru gardista, skoraj ubije tudi Langdona, Vittorijo pa ugrabi. Langdonu se je uspelo rešiti in pobegne, ter se spet sreča z asasinom na četrtem kraju. Tu najde četrtega umorjenega kardinala. Bil je utopljen v vodnjaku.

Langdon ponovno poskuša najti asasina in rešiti Vittorio. Sled ga vodi po podzemnem tunelu v Angelski grad, kjer najde Vittorio in asasina. Vittorio osvobodi, asasina pa ubije. Skupaj nato odhitita do bazilike sv. Petra, prispe pa tudi Kohler, da bi se pogovoril s komornikom. Langdon in Vittoria sumita, da je Kohler pravzaprav Janus in da hoče ubiti komornika Carla Ventresca. Njuna sumničanja se potrdijo, ko iz komornikove sobe zaslišita krik. Planeta v sobo in ustrelita Kohlerja, pred svojo smrtjo pa še Langdonu izroči videokaseto, na kateri naj bi bili pojasnjeni vsi dogodki.

Čas do eksplozije pa se je počasi začel iztekati, zato gardisti začnejo z evakuacijo bazilike. Medtem, ko je komornik izstopal iz cerkve, se je hitro vrnil nazaj, z razlago, da je imel vizijo, kje bi se lahko posoda z antimaterijo nahajala. Skupaj z Langdonom in nekaj gardisti odidejo globoko v katakombe pod baziliko, kjer posodo tudi najdejo in sicer na grobu svetega Petra.

Langdon in komornik s posodo hitro odhitita v helikopter, ker sta imela samo še pet minut časa preden bi posoda eksplodirala. Ko so dovolj visoko v zraku, komornik s padalom skoči iz helikopterja. Pristane na strehi bazilike sv. Petra. Langdon, ki padala ni imel, skoči s platnom za pokrivanje oken in pristane v reki, iz katere ga rešijo.

Zatem se vrne v baziliko sv. Petra in si ogleda kaseto, katero mu je pred smrtjo dal Kohler. Potem se v Sikstinski kapeli zberejo Langdon, Vittoria, kardinali in komornik, kjer razkrijejo resnico. Povejo, da je takratni papež načrtoval, da bi se srečal z Leonardom Vetrom, v zvezi z raziskovanjem antimaterije.

Leonardo je bil pobožen katolik in je hotel odkriti povezavo med človekom in bogom. Ta prepričanja pa niso bila všeč komorniku, ki je zagovarjal in verjel samo v cerkev, medtem ko je znanost dajal v nič. Papež je med pogovorom povedal Vatri, da ima tudi sina, in zaradi tega je komornik hotel popraviti sitaucijo. Zastrupil je papeža, ugotopi pa se tudi, da je bil on pravzaprav njegov oče.

Komornik je tudi sam postavil antimaterijo na grob svetega Petra, zato je seveda vedel kje se nahaja in da je takrat dobil vizijo. Torej Iluminati sploh niso bili vpleteni v te dogodke in vse to je zasnoval samo komornik. S tem se tudi sumničanja Langdona potrdijo, ker je že od začetka vedel, da je red Iluminatov mrtev.

Komornika Ventresca preplavi krivda, ker je bil odgovoren za številne smrti, nenazadnje tudi za umor lastnega očeta, papeža. Na koncu se Ventresco zažge in tako se pred množico na trgu sv. Petra, žrtvuje.

Vrsta dela: kriminalni roman

Kraj dogajanja: Vatikan

Liki: Maximiliam Kohler, Robert Langdon, Vittoria

Avtor: Dan Brown

Opomba o avtorju

Dan Brown je ameriški pisatelj, ki se je rodil 22. junija 1964 v Exetru v New Hampshire. Diplomiral je na Philipsovi Akademiji v Exetru, tu je bil, kot profesor matematike zaposlen tudi njegov oče.

Kasneje je obiskoval še kolidž v Amherstu, kjer je leta 1986 diplomiral. Ker se je na Philipsovi Akademiji naučil britanske angleščine, si je želel postati poklicni pisec. Živi z ženo Blythe, ki se ukvarja z umetnostno zgodovino in slikanjem.

V prodajni uspešnici Da Vincijeva šifra, se čuti njen vpliv. Brown se prav tako zanima za kriptografijo, šifrirne ključe in kode, ki se zaradi tega tudi neprestano pojavljajo v njegovih zgodbah.

Njegovi najbolj znani deli sta: Da Vincijeva šifra (2003) in Angeli in demoni (2000).

Trenutno dela na novem knjižnem projektu Salomonov kjuč, v katerem se ukvarja s spomenikom na katerem je napisan tajnopis in ki so ga do zdaj razrešili le redki.