Zgodba tega romana L. N. Tolstoja je umeščena v obdobje sedemdestih let 19. stoletja v Rusiji. V središču sta dve vzporedni zgodbi. Ena je srečen zakon Kitije in Levina in druga je tragična in žalostna zveza Ane Karenine in grofa Vranskega. Razen dejstva, da so vsi liki v isti sredini, zgodba ni odvisna druga od druge. So samo komentar ene na drugo.
Ana Karenina obnova
Roman se začne z Aninim odhodom v dom njenega brata Stiva Oblonskega. Stivova žena je Kittyjeva sestra z imenom Dolly. Dolly je vedela za prevaro svojega moža s guvernanto, kar je povzročilo pravi razpad družine. Stiv komaj čaka Anin prihod, ki je za njo odrešenje. Ana prepriča Dolly, da odpusti možu in uspe v tem.
Ana je zelo cenjena žena v družbi. Je šarmantna, družabna in vsi jo imajo radi. Zelo je zaljubljena v svoje nečake, nečakinje in svojega sina. Zelo uspešno rešuje konflikte.
Levin je reven veleposestnik, ki uživa v delu z zemljo. Neskončno je zaljubljen v Kitty, bogato plemkinjo, hčer ki upa, da se udejstvuje poroka z grofom Vronskijem. Čeprav so grofove simpatije na strani Levina, Kittyjina mama navija za grofa Vronskega. Levin razočaran odide v Moskvo, da bi se posvetil svojim poslom in podeželskim posestim.
Vronski je s Kitty in na njeno razočaranje, nikakor ni zainteresiran za poroko. Na nekem plesu se zaljubi v Ano Karenino. Ana je Stivova sestra, ki je Kittyjin zakon. Cela situacija vrže Kitty v obup. Zdravniki predlagajo njeni družini, da zdravljenje poiščejo v tujini, zato se vsi skupaj odpravijo na pot.
V Nemčiji se Kitty v celoti povrne, pozabi Vronskega in s polnim zanosom najde nove prijatelje. Levin jo ponovno najde in ji predlaga poroko. Kitty pristane in se poročita. Čeprav je bil Levin občasno ljubosumen in negotov, je bil njun zakon srečen in stabilen. Kitty se je izkazala za izredno sočutno in polno moči pri negi Levinovega težko bolnega brata Nikolaja.
Kitty rodi sina Dimitrija, kar jo dodatno osreči in izpolni. Levinov lik je v knjigi prikazan, kot človek ki se išče, zlasti po poroki. Najde vero v Boga, vendar ve, da mu ona ne more rešiti problemov. Vendar vseeno najde namen in smisel življenja.
Veza Vronskega in Ane Karenine je povsem drugačna. Ana dela pri uradniku državne uprave, pri uglednemu Alekseju Aleksandroviću. Odnos med zakoncema je hladen in brez ljubezni. Ano odbija možev karakter, njegova racionalnost in pogosta ironija.
Ko Vronski razglasi Ani odkrito ljubezen, se Ana poskuša oddaljiti od njega in zbeži v Moskvo. Vendar ji Vronski sledi v Moskvo in vsakodnevno vidita drug drugega po salonih. Anin mož kmalu izve za njihovo vezo, ker je novica prišla tudi do njega. Prosi Ano, da poskuša prikriti vezo in celoten škandal, vendar prezre njegove prošnje.
Še vedno se prepušča odnosu z Vronskim in kmalu zanosi. Novico posreduje Vronskemu tik pred njegovo udeležbo na konjskih dirkah in zaradi lepe novice in razburjenja skoraj umre. Anin obraz je poln začudenja, ker je vsem prisotnim odkril njene emocije do njega.
Na poti domov Ana prizna možu vezo in Karenin se ne želi ločiti. Prepove Vronskemu, da obišče Ano v njihovi hiši. Meseci minevajo Ani v trpljenju in Vronski jo prepričuje, da se loči in začne živeti z njim. Ana rodi deklico in v omami po porodu prosi moža za odpuščanje. Karenin sprejme otroka Ane in Vronskega, vendar Vrosnkega ta novica tako pretresi, da se poskuša ustreliti.
Ko si oba opomoreta, se Ana odloči, da pobegne z Vronskim. Vzame deklico, vendar Karenin ji ne dovoli, da vzame tudi sina, do katerega nima posebnih čustev. Odselijo se v Italijo in Ana je tam srečno zaljubljena. Vendar pa po nekem času njeno trpljenje za sinom je preveliko. Zaradi tega se vrne v Rusijo. Vronski jo spremlja in Ana takoj po prihodu iz države, gre v hišo svojega bivšega soproga do dečkove sobe. Potem izve, da so mu rekli, da je njegova mama mrtva.
V ruski družbi Ana ni favorit, zaradi celotne situacije z bivšim soprogom. Čeprav ima Vronski vpliven ugled, se zaradi nje umaknejo na podeželje, kjer živijo razkošno.
Tudi njihovo življenje je na preizkušnji. Vronskega vedno bolj moti, ker ima njegova hčer priimek Karenin, ter prosi Ano, da ga spremenita. Vse bolj razmišlja tud o tem, kako je žrtvoval svoje življenje in kariero zaradi Ane. Ana je vse bolj razdražljiva, posesivna in ljubosumna, ter želi nazaj svoj star položaj v družbi in prisotnost svojega sina. Pojavijo se histerična stanja in vse bolj pogosto jemlje morfij. Težka depresija jo vodi v samomor in se vrže pod vlak. Vronski nikakor ne more preboleti svoje ljubezni in ostanek življenja preživi prazen. Na koncu se prostovoljno prijavi v srbsko-turško vojno.
Glavna tema celotnega romana je srečna ljubezen Kitty in Levina, ki je zgrajena na zaupanju in ljubezni, ter z druge strani veza Ane in Vronskega, ki je izrazito burna in temelji na sebičnosti in posesivnosti. Po drugi strani pa je zapečaten dan sami Ani, ki je bila prešuštnica. Čeprav se to ne šteje v družbi in družbenih krogih posebno resno, je morala biti diskretna. Ana ni bila hinavska in ni mogla igrati, kar ni. Ni se mogla pretvarjati za njeno vezo z Vronskim. Ana pritiska družbe ni mogla več prenašati, zato naredi samomor.
Naslov: Ana Karenina
Vrsta dela: vzporedni roman
Čas nastanka: v sedemdesetih letih 19. stoletja
Glavni liki: Ana Karenina, Vronski
Avtor: Lev Nikolajevič Tolstoj
Opomba o avtorju
Lev Nikolajevič Tolstoj je bil rojen v mestu Jasna Poljana, v pokrajini Tula 9. septembra 1828, kot četrti od petih otrok plemiške družine. Bil je ruski grof, književnik in mislec, eden od največjih svetovnih romanopiscev.
Njegova družina je bila plemiškega rodu in naziv grofa njegovih prednikov je Petar Veliki v 18. stoletju. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z številnimi ljubezenskimi vezami. Kot mladenič se je pogosto zaljubljal in menjal ženske.
Tolstojeva starša sta umrla, ko je bil še otrok in za njega so od majhnega skrbeli sorodniki. Izguba staršev ga spodbuja k razmišljanju o življenju, smrti in sreči. Razen tega, da je velik književnik, se ga spominjajo tudi kot velikega zagovornika miru in nenasilja.
Njegovo prvo delo je “Zgodba o včerajšnem dnevu” in prva izdana književna dela so bila trilogija “Otroštvo”, “Deček” in “Mladost”.
Njegova najbolj znana dela so “Vojna in Mir”, ki jo je pisal polnih sedem let, nato pa “Gospodar in sluga”, ter njegovo najbolj znano delo “Ana Karenina”.
Umrl je 7. novembra 1910, v mestu Astapovo s pljučnico.
Dodaj odgovor