Alica v čudežni deželi je ena od najbolj znanih del angleškega pisatelja Lewisa Carrolla. To delo je napisal leta 1865, v katerem bralec sledi zanimivi deklici, ki nekega dne pade v zajčjo luknjo in se sreča s čarobnim svetom poseljenim z zanimivi prebivalci.
Alica je pravi primer književne zgodbe, v kateri logika skoraj ne obstaja, zaradi česar je postala priljubljena ne samo pri otrocih, temveč tudi pri starejši populaciji. Knjiga je navdihnila številna gledališka in filmska dela.
Alica v čudežni deželi obnova
Zgodba se začne z resničnim poletnim dnem, ko sta se dve sestri zabavali, tako da je najstarejša mlajši brala knjigo. Alica je bila mlajša sestra, ki je medtem, ko ji je sestra brala zanimivo zgodbo, splezala na drevo, zaspala in začela sanjati zanimive sanje. Hitro se je pred punco znašel Beli zajec, ki je bil oblečen v hlače in majico in v roki je držal uro. Zdelo se je, kot da se mu nekam mudi in hitro je izginil v luknji.
Alica mu je takoj sledila in znašla se je v prostoru, kjer so stvari letele. Kakor je šla navzdol, tako je videla zajca, ki je šel skozi vrata, toda na žalost, ko je prišla do vrat, čez njih ni mogla, ker so bila majhna. Vrata skozi katera je želela iti, so bila poleg tega majhna za njo in tudi zaklenjena. Na mizi je nato opazila mizico, na kateri se je nahajal zlati ključ. Poskušala je odpreti vrata, toda ali je bila ključavnica velika ali pa je bil ključ premajhen. Tako se nobena vrata niso mogla odpreti.
Potem je Alica opazila zaveso za katero so se nahajala vratca, ki jih je lahko odprla s pomočjo ključa. Od neizmerne radovednosti, da vidi kaj se nahaja za vrati pogleda najprej skozi ključavnico in zagleda čudoviti vrt. Želela je, da bi šla v vrt, kakršnega do sedaj še ni videla, vendar so bila vrata tako majhna, da še glave ni mogla dati čez. Spet se je vrnila k mizici, na kateri je bil kjuč, da bi šla skozi ta vrata, nato pa je našla stekleničko, na kateri je pisalo “Popij me”.
Deklica je bila previdna in najprej je na vseh straneh preverila ali piše kje strup. Ko se je prepričala, da je tekočina neškdoljiva, je popila nekaj tekočine, nato pa vse več, ker ji je bila pijača nadvse okusna. Nenadoma se je zmanjšala toliko, da je lahko odšla skozi željena vrata. Takoj, ko je prišla do vrat se je spomnila, da nima kjuča in on je bil na visoki mizi, katero Alica sedaj ni mogla več doseči. Pod mizo je videla stekleno škatlo, v kateri je bil piškot. Na njem je bil napis “Pojej me”.
Odločila se je, da poje piškot do konca, vendar se ni nič zgodilo. Nato se je pojavil Beli zajec, ki se je ustrašil, ko jo je zagledal. Znova se je zmanjšala, padla v steklenico vode in odšla naprej skozi ključavnico. Pred njo so se nato izmenjavale razne slike, tako je videla orla, ki kadi pipo, dvojčke, školjke… Nenadoma iz gozda priteče služabnik in potrka na vrata, ki jih odpre okrogel obraz, kar je zgledalo kot žaba. Služabnik iz gozda je bil kot riba. Izročil je pismo in rekel, da kraljica kliče Vojvodinjo na kriket. Predal je vabilo, po katerem sta se poklonila eden drugemu.
Tedaj je Alica prišla na vrata in potrkala, ter na drugi strani jo je pričakal služabnik. Ni rabila dolgo časa, da Alica vstopi in ko je stopila skozi vrata, je zagledala Vojvodinjo, ki je sedela na sredini kuhinje in gugala otroka. Takoj, ko je vstopila v kuhinjo je začela kihati, toda ni kihala samo ona, temveč tudi Vojvodinja. Maček je bil edini, ki ni kihal. Vojvodinja je prosila Alico, da naj malo čuva otroka in mačka, ki se je cel čas samo smejal.
Ko je prijela otroka, je opazila kako čudno izgleda. Imel je nos, podoben gobčku in po dolgem času gledanja, je spoznala, da gre za svinjo. Alica je nato prosila mačka, da ji pokaže, kako oditi iz tu in rekel ji je, da na desni strani živi Klobučar in na drugi strani Zajec. Maček ji je povedal, da sta oba nora, tako kot on, prav tako Alica. Ona tega ni želela sprejeti, toda maček ji je rekel, da sicer ne bi prišla tako daleč, če bi bila normalna. Deklica se je odločila nadaljevati proti Zajcu, čigar hiša je imela dimnik, kot zajčja ušesa in streho prekrito z dlako.
V hiši je bila podložena miza, kjer sta sedela Klobučar in Zajec. Alica se je vsedla na drugo stran in dobila je ponudbo, da se ji da vino, toda na mizi ni bilo ničesar razen čaja. Bila je jezna, ker so ji ponujali nekaj česar nimajo, nakar ji je Zajec rekel, da je sedla za mizo, čeprav jo noben ni poklical. Klobučar jo je vprašal kateri je datum in odgovorila mu je, da četrti. Nori Klobučar je ob sebi imel uro, ki namesto ur prikazuje dneve v mesecu. Klobučar časa ni poslušal in tako je bilo po njegovem vedno čas za čaj in na mizi je bilo veliko jedi.
Alica ni želela biti več tu in odšla je naprej, ter prišla do drevesa, na katerem so bila vrata. Odšla je noter in zagledala stekleno mizo, ter ključ s katerim je odklenila vrata, ki so vodila na vrt. Prišla je do drevesa belih rož, ki so bile pravkar pobarvane na rdečo. Tri osebe, ki so ga pobarvale so bile Sedemka, Petka in Dvojka. Ko jih je deklica vprašala zakaj to delajo, so rekli, da bi moral imeti ta drevo rdeče rože, vendar so pomotoma zasadili bele in zaradi strahu pred kraljico, so jih pobarvali na rdeče.
V tistem trenutku je prišla kraljica, ki je iskala Alico, da se ji predstavi in potem ko ji ni bila všeč, kar je slišala, je odredila njeno obglavitev. Nato je prišla Vojvodinja, ki je klofnila kraljico in potem je prišlo do odredbe, da se Vojvodinjo obglavi. Nato sta se Alica in Vojvodinja spet srečali in deklica je ugotovila, kako je bila Vojvodinja prvič jezna, ko sta se srečali, zaradi kihanja.
Kraljica ju nato izžene, toda Alica in ona začneta igrati kriket. Kraljica jo nato vpraša, če je videla Lažnivo želvo. Alica ji odgovori, da ni in kraljica ukaže Grifonu, da naj deklico odpelje do Lažnive želve, da bi slišala čudno zgodbo. Želva prizna, da je prava želva in da je hodila v šolo na dnu morja. Imela je nekaj zanimivih stvari in razen glasbenega in francoskega je spoznala, da je tam tudi predmet pranje. Grifon je nato predlagal Želvi, da naj malo govori o igrah.
Po zanimivi zgodbi, se je Alica znašla na sojenju, kjer se je sodilo Pub – Srcu, ki je kraljici ukradel piškote. Na sojenju je bil prisoten Beli zajec in kralj, kot sodnik. Prva priča je bil Klobučar, ki ni imel ničesar za povedati in takrat je Alica začela rasti. Ob odhodu iz sodišča, je bilo povedano, da se ga obglavi. Druga priča je bila kuharica, ki je imela v roki poper in tudi ni želela pričati in ko so jo vprašali, iz česa se dela piškote, je odgovorila, da iz popra. Za naslednjo pričo je Beli zajec poklical Alico.
Kralj jo je vprašal, če ve kaj o piškotih in rekla je, da ne ve. Potem, ko je postala prevelika, jo Beli zajec spomne na pismo, ki ga je napisal Pub. Kraljica odredi, da se najprej naredi razsodba in nato sojenje. Alica je nato rekla, da ni normalno, da se najprej naredi razsodba, potem pa sojenje, nakar ji je kraljica rekla, da naj utihne in ukazala, da se jo obglavi. Kup kart je začelo leteli v njeno smer, Alica pa zakriči in se zbudi. Ko se je zbudila, je povedala sestri o sanjah in potem čez nekaj časa in nekaj let, je otrokom okoli sebe govorila zanimive zgodbe o svetu domišljije.
Naslov dela: Alica v čudežni deželi
Vrsta dela: pravljica
Čas nastanka: leto
Liki: Alica, Klobučar, Beli zajec, Maček, Vojvodinja, Kraljica, Kralj, Zajec
Avtor: Lewis Carroll
Opomba o avtorju
Lewis Carroll, s pravim imenom Charles Lutwidge Dogston, se je rodil v mestu Daresbury 27. januarja 1832.
Bil je znan pisatelj, poleg tega tudi fotograf, logik in matematik, čigar zgodba o Alici in čudežnem svetu, ki je postala klasika, v kateri so uživale številne generacije. Poleg “Alice v čudežni deželi” je napisal še eno zgodbo “Lov za ogledalom”. Med njegovimi deli, so se našla tudi matematična dela.
Lewis Carroll se je izobraževal na Oxfordu, kjer je kasneje delal in predaval matematiko od leta 1855 do 1881. Medtem, ko je predaval matematiko je leta 1861 postal anglikanski duhovnik. Le štiri leta kasneje, je začel hčerki predstojnika na fakulteti govoriti otroške zgodbe, ki so bile kasneje objavljene pod imenom “Alica v čudežni deželi”. Zgodba je hitro postala velik hit, kot tudi nadaljevanje “Lov za ogledalom”.
Dlje časa je razmišljal, da Alica ni nič drugega, kot izvedenka za “Alica” iz Alica Liddell. Tako na koncu knjige “Alica” skozi ogledalo pove ime glavnega lika.
Lewis Carrol je umrl leta 1898 v Guilfordu.
Dodaj odgovor