Varuh v rži je sodoben roman, katerega glavni poudarek ni več na dogodkih, temveč na osebi. Gre za sodoben roman, ki v svoje središče predstavlja notranji svet osebe (njegova čustva in misli, zavest in podzavest). Tu lik ni junak (je opazovalec sveta okoli sebe in je obrnjen k svojemu notranjemu svetu, nima ciljev, je introvertiran). Dogodki se ne povezujejo vzročno – posledične povezave, temveč z asociacijami in razmišljanji glavne osebe.
Zgodba ne sledi kronološkemu vrstnemu redu (odvisna je od subjektivnih doživetij osebe) in se prekine šele z asociacijami in monologi. Tu se prostor in čas razčlenita (niso več celotne kategorije kot v tradicionalnih romanih) in njihovo razumevanje je subjektivno (gledano z vidika osebe). Pripovedovalec je pogosto nezanesljiv in pripoveduje v prvi osebi, ter pogosto je pripovedna tehnika modernega romana tok zavesti (nanaša se na vse tisto kar osebi pade na pamet, na videz nepovezano). Prisotni so žargoni.
Roman se pripoveduje iz perspektive osebe, kjer so osebe precej mladi, uporni ljudje (učenci, najstniki, študentje), ki se upirajo proti tradicionalnim vrednotam in (majhno) mestno moralo. V pripovedovanju so žargoni, kletvice, besednjak znan kot jezik mladih. Holden Caulfield (pripovedovalec in hkrati glavna oseba romana) je sedemnajstletni najstnik, srednješolec (izključen iz internata in tava po New Yorku, opisuje svoje izkušnje), ki preživlja mladostniško krizo in ki je nadpovprečno inteligenten (zlasti glede na njegovo starost), toda čustveno nezrel.
Holden Caulfield izraža svoje doživljanje sveta in najstniški sistem vrednosti (govori o stališčih odraslih, prijateljih, puncah, umetnosti – o Hollywoodskem filmu, ki ga prezira, o glasbi, gledališču, književnosti. Je le najstnik, ki želi brati knjige tistih avtorjev s katerimi bi želel biti prijatelj, potem ko prebere njihovo delo). Celoten čas polemizira s hinavščino, lažnimi vrednotami, snobizmu, stereotipih in je zelo kritičen do družbene nepravičnosti. Zavzema se za poštenost, spontanost in avtentičnost, ter njegov odnos do sveta je ironijski (kar je možno sklepati iz njegovih stališč, vendar tudi iz njegovega jezika – žargona, ki simulira ustno komunikacijo v besednih strukturah, pretiravanje = izražanje mladih).
Celoten čas nosi rdečo čepico, znano kot simbol razlike med odraslimi, vendar tudi dejstva, da on lovi ljudje medtem, ko dva dni preživlja v New Yorku (kar mu ravno ne uspeva). Želi biti varuh v rži (verzi Roberta Burnca. Če nekdo sreča nekoga, medtem ko gre skozi rž, kar Holden napačno razume, kot če nekdo nekoga ulovi medtem, ko gre skozi rž). Njegove fantazije so povezane na to, kako stoji na robu prepada in lovi otroke, medtem ko se igrajo v velikem žitnem polju, da ne bi padli v prepad. To velja za osrednji del romana, ker razkriva njegovo breme zaradi bratove smrti (Allie je umrl zaradi levkemije). Ironija je, da je sam vožnja v brezno, iz katerega želi rešiti druge otroke.
Zgodba ne sledi kronološkemu vrstnemu redu (ni vzročne-posledične povezanosti) in se prekine šele z asociacijami in monologi; čas zgodbe je odvisen od subjektivnih izkušenj osebe. Opisi prostora imajo simbolni pomen, tako je npr. na začetku Holden v hotelih in barih kar kaže na njegovo neiznajdljivost, odpor in beg, ker se nahaja tam, kamor ne pripada. Na koncu romana se zgodba odvija v mumijah in na otroškem igrišču, kar kaže na to, da je družba odraslih kot družba mumij, pravzaprav želje, da se vrnejo nazaj v otroštvo.
Tema dela: Holden preživlja izkušnje in situacije v svojem življenju, v upanju, da najde sebe.
Vrsta dela: psihološko-asociativni roman toka zavesti.
Mesto nastanka: New York “Sovražim to življenje v New Yorku. Taksiji, avtobusi na Madison aveniji, v katerih vozniki vedno opominjajo ljudi, da je izhod pri zadnjih vratih.
Čas nastanka: December, zgodba poteka v treh dneh (od sobote do ponedeljka). “Vsi so bili v polni paradi, ker je bila nedelja in stvar je bila toliko hujša. Po ničemer se ni moglo sklepati, kateri dan bo božič.”
Varuh v rži obnova
Sedemnajstletni Holden Caulfield iz New Yorku se nahaja v sanatoriju ali psihitračni kliniki na zahodni obali in nam pripoveduje o krizi skozi katero je šel okoli božiča lani.
Mladi pripovedovalec nam pove precej obširne dogodke, ki so trajali od sobote popoldne do ponedeljka popoldne in svoje intenzivne izkušnje, ki so ga pripeljale v stanje živčne motnje. Holdna je pretresla smrt mlajšega brata Allija in ne more sprejeti pravila in prilagodljivosti fakultete. Hrani njegovo bejzbolsko rokavico na kateri so izpisane besede pesmi.
Na samem začetku romana se zgraža nad sistemom šolskega sistema.
Vidi zlo in nesrečo vse okoli sebe. Tako je za njega celoten svet lažen in začne z ravnateljem svoje šole, ki zavrača vse tiste, ki imajo nepravilen izgovor, medtem ko se hkrati klanja vsem tistim z debelim, dobrim podkožnim obnašanjem, nato do pianistov, ki ne igrajo pravilno, da bi bilo všeč ljudem, ter vse do vseh profesionalnih igralcev, zlasti filmskih.
Padel je že tretjič zapored v šoli. Med Holdenovimi prijatelji je Ackley, znan po številnih kletvicah, ki jih meče, ter ne more prenesti nobenega, ki je večji od njega. Njegovo pretepanje sošolcev ni konca. Toda Ackley je verjetno boljši od Stradlatera, Holdenovega cimra, kateremu je edini življenjski cilj lenarjenje in zabava. Je podvrženec višjih, zavaja mlade dame in ne dela nič.
Holden in Stradlater se celo potolčeta zaradi punce Jane Gallagher. Holdenu je Jane všeč, toda sumi, da jo želi Stradlater zapeljati. Po tem incidentu se Holden poslovi od učitelja Spencera in odide iz Penceya v New York.
Holden se zaveda bega iz Penceya, toda zaveda se tudi, da starši ne bodo izvedeli o njegovi izključitvi iz šole polne tri dni. Zaveda se, da bo mama zelo žalostna in oče jezen.
Ker mu ne manjka denarja, se odloči dobro preživeti tri dni preden se vrne v realnost in sooči s starši.
Holden je visok sto sedeminosemdeset centimetrov in rjavih las, toda vseeno izgleda kot da ima več kot šestnajst let. Odloči se, da biva v malo sumljivem hotelu in potem, ko se namesti odide v vijoličasti obleki naročiti viski, da bi se sprostil. Toda natakar mu ga ne želi prinesti, zato v protestu naroči coca colo. Potem želi pobrati žensko. Ona je v družbi dveh prijateljic, ki jih Holden imenuje “čarovnice”, pleše z njimi, toda tudi z drugimi puncami, jih časti, vendar ga ona na koncu zavrne kot majhnega otroka.
Vznemirjen se vsede v taksi in se odloči odpeljati do Ernie’s, ki se nahaja v Greenwich Villagu. To je kraj, kjer lahko dobijo alkoholno pijačo vsi starejši od šest let.
V taksiju postavi vprašanje vozniku taksija, ki ga na splošno muči in to je: “Kam pozimi odidejo race, ki plavajo po jezeru v Central Parku?” Voznik taksija ni preveč v pomoč.
Pride v Ernie’s in tam končno uživa v svoji pijači. Toda okolica mu gre na živce. Vsi mu delujejo lažno, ter kolegi iz srednje šole in fakultet zaman blebetajo in občudujejo glasbo samo zato, ker menijo, da je zelo intelektualna.
Tam sreča tudi nekdanjo ljubezen svojega brata D.B. -a. On je odšel v Hollywood in tam piše scenarije, toda Holden je prepričan, da se prodaja. Odloči se, da jo osvoji, toda vidi, da je tudi ona lažna, ker preko njega želi le delovati na brata D.B. -a.
Depresiven se vrne v hotel, kjer mu postrešček Maurice ponudi uslugo prostitutke. Strinja se, toda po prihodu prostitutke Sunny v sobo se ne znajde in ji plača dogovorjenih pet dolarjev. Toda Sunny zahteva še dodatnih pet dolarjev, vendar se Holden ne strinja. Vrne se po nekem času v spremstvu Mauriceja, ki od Holdena nasilno vzame denar in Holden dobi udarec v trebuh.
To Holden doživi kot veliko ponižanje. Tako neslavno končuje svoj prvi dan tavanja v New Yorku. Drugi dan Holden odide iz hotela in nadaljuje s tavanjem po ulicah New Yorku.
Poklical je prijateljico Sally, ki mu je bila tu in tam všeč in se z njo zmenil za popoldanski izlet v gledališče. Potem sreča dve nuni, katerima da deset dolarjev, vendar mu zmanjkuje denarja. Odloči se še, da se še naprej sprehaja po Broadwayu. Toda pravzaprav si želi poklicati Jane in svojo sestro Phoebe. Phoebe ima deset let in Holden jo ima zelo rad. Tako kot vse ostale otroke, kar ni mogoče reči za odrasle.
Odhod v gledališče se ne konča dobro. Liki so zelo dobri, toda ne obnašajo se kot ljudje in Sally spozna študenta. Skupaj odidejo na drsanje. Holden predlaga, da gredo stran od lažnega blišča New Yorka in da gredo na gozdni tabor, toda Sally zavrne njegov predlog. Holden jo potem žali in kasneje obžaluje. Ko se ji želi opravičiti je že prepozno, ker noče sprejeti opravičila.
Potem pokliče znanca, ki ga pozna že od zdavnaj. Nahajata se v enem elegantnem lokalu. Holden uživa v alkoholu in se šali iz prijatelja. Kmalu on odide na sestanek in Holden se napoti v park. Odloči se, da pogleda, kaj je z racami, toda začne deževati.
Ugotovi, da nima več veliko denarja, zato se odloči na skrivaj priplaziti domov, da bi videl sestro Phoebe. Imel je srečo, ker staršev ni bilo doma in služkinja ga ni videla, ker je spala.
Phoebe je zelo srečna, ker ga vidi. Toda kmalu spozna, da je Holden izključen iz šole in ga prepričuje v pomembnost šole. On ji pravi, da ima dovolj šole in Phoebe ga nekako razume.
Potem pridejo starši. Preden Holden odide, mu Phoebe govori o pomembnosti šole. V zadnjem času ji Holden pravi, da gre naprej na zahod. Takrat ona ugasne svetilko in v sobo pride mama. Phoebe ne želi priznati, da je Holden v njeni bližini in celo prevzame krivdo za vonj cigaret. Namreč Holden je prižigal cigarete eno za drugo.
Holden se prikrade ven in odide spat k svojemu bivšemu profesorju angleščine Antoliniju, hišnemu prijatelju. Čeprav je zgodaj zjutraj ga Antolini pričaka toplo. Posluša njegovo zanimivo predavanje, toda potem za njega postane dolgočasen govor o tem, koliko je šolanje pomembno. Končno Holden potone v spanec na kavču.
Sredi noči ga zbudi Antolinijev dotik po glavi in Holden zgrožen zaradi suma o homoseksualnih nagnenj profesorja odide spat v železniško čakalnico Grand Central.
Zjutraj spet tava po ulicah New Yorka, pusti pismo za sestro Phoebe v šoli in se zmeni za sestanek z njo v Metropolitanskem umetniškem muzeju. Phoebe pride v muzej in nosi kovček s sabo. Phoebe želi pobegniti z njim na zahod, toda on je ne želi sprejeti. Phoebe je jezna, toda sledi mu, ko se Holden odpravi proti živalskemu vrtu in vrtiljaku.
Holden jo prepriča, da gresta skupaj na vrtiljak. Po prepričevanju se odloči, da gre z njim na vrtiljak. Onadva se vozita in začne deževati. Tukaj se Holden odloči prenehati z begom. Soočil se bo z vem, kar ga čaka.
Na koncu romana Holden razkrije, da je roman nastal nastal v sanatoriju. Psihoanalitik ga sooči z begom iz šole in ga sprašuje, če se bo zgledno obnašal, ko se vrne nazaj v šolo. Holden na to odgovori, da nihče ne ve, kot tudi človek nikoli ne more vedeti, kaj bo storil, dokler se to ne zgodi.
Roman se konča s kratkim epilogom v katerem Holden poroča o svojem trenutnem stanju in obiskom starejšega brata D.B. -ja, ki je scenarist v Hollywoodu.
Osebe: Glavna oseba je Holden Caulfield in stranski so: Spencer, Ackley, Stadlater, Jane Gallagher, Ed Banky, Earnest Marrow, ga. Marrow, Faith Cavendish, Pheobe Josephine Caufield, Bernice Crabs, Earnie, Horwitz, Lillian Simmons, Sunny, Maurice, Arthur Childs, Sally Hayes, Louis Shanley, Harris Macklin, Carl Luce, gospod in gospa Antolini.
Opis oseb
Holden Caulfield – je glavni junak romana. Sedemnajstletni najstnik, ki je izključen iz šole, ker je padel pri štirih predmetih, vendar na splošno inteligenten in dober pri angleščini. Družina živi v New Yorku in ima mlajšo sestro Phoebe, ter starejšega brata D.B. -a in mlajšega brata Allieja, ki je umrl zaradi levkemije, kar je Holdena zelo prizadelo. Osebnostna stvar na njemu je njegova rdeča čepica, ki jo je kupil v New Yorku in jo nosi povsod s sabo, ter se z njo razlikuje od sveta odraslih. “Zdaj sem star sedemnajst let, toda včasih se obnašam, kot da sem star trinajst let. Res je ironija, ker sem visok 189 centimetrov in v laseh imam veliko sivih las. Imam jih že od otroštva. Včasih se obnašam kot da sem veliko starejši kot sem v resnici, vendar tega ljudje nikoli ne opazijo. Ljudje nikoli nič ne opazijo.”
Želi preprečiti, da se zgodi zlo otrokom, zato se odloči paziti na njih, ko se igrajo v rži, da se ne zapodijo v prepad. Odrasel svet ima za hinavskega in pokvarjenega, ter meni, da se zlo zgodi vedno dobrim otrokom. Je občutljiv in nikakor se ne more prilagoditi. Je uporniški fant v puberteti. Čeprav se zdi kot, da je že fizično odrasel, je otročji, naiven in iskren. Privlači ga svet odraslih, ter čeprav želi biti del njega, na drugi strani meni, da je hinavski, ne more razumeti neiskrenosti človeških odnosov, ter mu nikakor niso jasna pravila, po katerih odrasli živijo. Ima izrazit smisel za humor in ceni otroke, zaradi njihove dobrote in iskrenosti. Otroke razume veliko boljše kot odrasle in tudi sam je neodgovoren in neresen. Je zahteven in obsoja ljudi iz svoje okolice. Za njega je odrasli svet preveč krut in pokvarjen.
Ackley: naporen mladenič iz sosedne sobe v Penceyju, katerega Holden ne mara preveč, ker je dolgočasen. “Bil je eden izmed tistih visokih mladeničev-imel je dobrih 190 centimetrov- s sproščenimi rameni in umazanimi zobmi. Vedno je imel rumene in na splošno srhljiv človeku, ko ga je videl. Poleg tega je imel strahovito veliko mozoljev…”
Stradlater: Holdenov cimer, ki ga prav tako ni imel rad, poleg tega, da je bil zelo egocentričen, je šel ven s punco, ki je bila Holdenu všeč. “Vedno je izgledal tako kot mora, ta Stradlater, vendar bi morali na primer videti njegovo napravo za britje. Stradlater je vedno izgledal čist in urejen, kot da bi preveč pretiraval.”
Jane Gallagher: punca s katero je Holden preživel celo poletje in mu je bila zelo všeč, ter še vedno. Misel, da gre ona ven z njegovim cimrom, ga je strašila. “Bilo je čudno dekle, ta stara Jane. Če bi rekel, da je izredno lepa, to ne bi bil preveč točen opis, seveda me navdihuje. Imela je nekako strašno odprta usta. To me je udarilo z nogo. In nikoli jih ni v resnici pravilno zaprla, vedno so bila le rahlo odprta.”
Pheobe Caulfield: Holdenova mlajša sestra, igriva in pametna. Ima deset let “Morali bi jo videti. V življenju še niste videli tako bistre in lepe deklice. Precej je pametna. …Ima rahlo rdečkaste lase, nekoliko podobne, kakršne je imel Allie, poleti vedno kratko postrižene. Ima precej lepe lase. Ima deset let. Precej je suha, kot tudi jaz, vendar lepo suha.”
Opomba o avtorju
Jerome David Salinger (1919 – 2010) je bil ameriški književnik, romanopisec in pripovedovalec.
Izdal je nekaj kratkih zgodb med leti 1948 in 1959. Umaknil se je iz književnosti leta 1965, postal je znan z romanom “Varuh v rži” (njegov edini roman), ki ga je pisal deset let. Med takratnimi ameriškimi študenti je ta roman dobil kultni status.
Rojen je v New Yorku, kjer je preživel večji del svojega otroštva. Njegov oče je bil uspešen Žid, ki je uvažal sire.
Potem, ko je končal osnovno šolo je bil poslan na nadaljne šolanje na Vojaško akademijo Valley Forge, kjer je preživel dve leti. Ko je prišel ven iz akademije je začel študirati na Univerzi v New Yorku.
V II. svetovni vojni je bil pravi junak in celo sodeloval je pri invaziji v Normandiji. V tem času se je celo ukvarjal s pisanjem in spoznal je Ernesta Hemingwaya.
Na začetku svoje ljubezenske avanture je bil zaljubljen v Oonu O’Neill, ki se je kasneje poročila s Charlesom Chaplinom. Leta 1945 se je poročil s francosko zdravnico Sylvijo, toda ločila sta se in se je tako leta 1955 znova poročil s Claire Douglas. Tudi ta zakon se je končal z ločitvijo leta 1967, po katerem se Salinger zateče v svoj lastni svet.
Umrl je 27. januarja 2010.