“Ezopove basni” je zbirka zgodb, ki so lahko v verzih ali v prozi. Osebe so lahko živali in najbolj pogosto je tako, toda lahko so tudi stvari ali rastline. Čeprav osebe niso ljudje imajo človeške lastnosti in značilnosti, obnašajo se in govorijo kot ljudje.
Celotna basen bi lahko opisali kot primerjava. Osebe v basnih predstavljajo ljudi in vsak od njih nosi svojo lekcijo. Vsaka žival iz zgodbe se lahko identificira s človekom.
Basen je sestavljena iz pripovedanja, ki omogoča začetni del te lekcije, zaradi česar je njen konec. Bere se tako, da se vse dogodiviščine živali uporabljajo za ljudi in iz tega se nato potegne lekcija.
V “Ezopovih basnih” je pripovedovanje kratko, ni opisa in dialoga. Dogodki se odvijajo hitro, eden za drugim, uporabljajo se kratki stavki in avtor poda le tisto kar je bistveno za delo.
Ezopove basni obnova
Orel in lisica
Orel in lisica sta sklenila dogovor in se odločila skupaj živeti. Njuno prijateljstvo je sestavljalo to, da bosta živela drug od drugem v harmoniji. Tako se je orel namestil na drevo in si je tam odločil narediti gnezdo, lisica pa je za mesto izbrala grm takoj v bližini drevesa.
Lisica je malo zatem skotila mlade in odšla na lov. Pustila je majhne lisice same in nato je prišel lačen orel. Ugrabil je lisice in jih odnesel svojim majhnim orlom, ki so jih pojedli.
Lisija je bila potem zelo žalostna, zaradi svojih mladih in ni se mu mogla nikakor maščevati.
Potem je orel ugrabil pastirjem kos mesa, ko so pražili kozo. Odnesel je meso v gnezdo, da bi se majhni orli lahko najedli. Toda ni bil previden in je kosom mesa prinesel tudi žerjavico.
Žerjavica je zakurila gnezdo in majhni orli so iz njega popadali ven. V tem času je prišla lisica in jih pojedla. Tako se je lisica vseeno maščevala orlu in to povsem naključno.
Prvi del basni, ki vključuje osebe, orla in lisico, je pripovedni, medtem ko drugi del, pravzaprav lekcija je sestavljena le iz enega stavka. Lekcija nam pove, da bo vsakega, ki zaničuje prijateljstvo doletela kazen, ne glede na osebo, ki je prizadeta. S tem naukom nam avtor sporoča, da se ta zgodba lahko opazi tudi v življenju ljudi.
Mesto nastanka – nedoločeno, ker gre za gozdne živali, mesto nastanka lahko štejemo gozd.
Čas nastanka – nedoločeno (lahko se je zgodilo kadar koli)
Opis oseb
Lisica – lahkoverna, zaupala je orlu in mislila, da sta lahko prijatelja. On jo je na koncu razočaral, kar je bilo tudi pričakovano, ker lisica in orel ne moreta biti prijatelja po naravi. Bila je žalostna, ko ji je orel ugrabil mladiče, toda najbolj zato, ker je mislila, da se mu ne bo mogla maščevati. Na koncu lahko sklenemo, da je lisica maščevalna, ker je komaj čakala, kdaj se bo lahko maščevala orlu in pojedla njegove majhne orle.
Orel – skrben starš, ker je od začetka razmišljal o svojih mladičih. Zato je tudi zgradil gnezdo na varnem mestu, da nihče ne bi mogel splezati do njih. Toda ni bil zaupljiv prijatelj. Ni ohranil prijateljstva, gledal je le, kako se bo on okoristil in ni razmišljal o tem, da bo prizadel prijatelja. Bil je pohlepen in ta njegov pohlep ni imel meja. Na koncu, ko je vzel zadnji kos mesa in z njim tudi žerjavico, lahko sklenemo, da je bil nepreviden.
Kača in orel
Nekega dne, ko sta se spopadla orel in kača. Kača je držala orla in on se ni mogel premakniti. Nato je prišel vaščan in uspel rešiti orla. Toda kača se mu je tedaj odločila maščevati. Ko vaščan ni gledal je spustila svoj strup v pijačo, ki jo moral popiti. Toda nato je prišel orel in iz mu iz rok iztrgal kozarec.
Zgodba je zelo kratka, brez opisa in dialoga. Avtor nam je odkril le najbolj pomembne dogodke. Tako je celotna zgodba, v kateri je boj med kačo in orlom, vaščanovo rešitev orla in rešitev vaščana, povedana v petih stavkih.
V tej basni imamo tri osebe in vsak je na nek način povezan, ter ima vlogo v drugi dveh osebah.
Vloga kače je, da je ona napadalec, ker najprej napade orla in nato vaščana. Orej je kačina žrtev, ne more se sam braniti, toda nato ga reši vaščan. Čeprav orel ni iskal vaščanove pomoči, ga je on rešil, ko je zagledal, da se muči. Vaščan je pomagal živali v težavah in to je naredil brez kakršnih koli pričakovanj, nagrade ali hvaležnosti, temveč iz razloga, ker je to prav.
Vaščan je bil kasneje žrtev kače in orel se mu sedaj želel zahvaliti, ter to tako, da je njemu rešil življenje in se mu tako oddolžil.
Kot vse basni ima tudi ta na koncu nauk in to je v enem stavku. Nauk te basni je, da bo vsako dobro dejanje na koncu poplačano.
Mesto nastamka – nedoločeno, toda vseeno, ker se v basni omenja vaščan, lahko sklenemo, da je mesto nastanka vas in v njegovi bližini živita orel ter kača.
Čas nastanka – nedoločeno
Opis oseb
Kača – je zvita, zna se postaviti za sebe, tako kot se zna braniti, tako zna tudi napasti. Bila je maščevalna, ker se je želela maščevati vaščanu, ki je iz njenega objema rešil orla.
Orel – čeprav je orel močna ptica, ki se hrani s kačami, so v tej basni vloge zamenjane. Orel je žrtev kače, ki je prikaznana kot napadalec. Bil je hvaležen vaščanu in se mu je oddolžil, ko je videl, da ga bo kača ubila s svojim strupom.
Vaščan – je dober in želi pomagati orlu, tako da je na začetku zgodbe rešitelj. Toda na koncu basni orel in vaščan zamenjata vlogi, pa je vaščan žrtev kače in ga reši orel, tako mu vrne uslugo.
Lev in osel
Nekega dne sta se lev in osel odločila skupaj oditi na lov. Prišla so do jame, kjer so bile gorske koze. Lev je ostal pri vhodu in se odločil opazovati koze, medtem ko je osel odšel v jamo.
Osel se je nato začel nenavadno oglašati in je preplašil vse koze. Lev je nato rekel, da bi se verjetno tudi on preplašil, če bi vedel, da se tako oglaša osel.
Lev se je pohvalil, da je neustrašen in lekcija te basni bi bila, da se pred šibkimi ne hvalimo, da smo močni, ker v nekaterih življenjskih situacijah ne moremo biti močnejši kot smo.
Lev in pes
Lev je videl psa na verigi, ki je bil dobro nahranjen. Ugotovil je, da je lovec privezal psa na verigo in pes je imel dovolj hrane, ter nikoli ni bil lačen. Lev si je nato zaželel, da se njemu to nikoli ne bi zgodilo, ker ne glede na to, koliko je bila huda lakota, je menil, da je suženjstvo enako težko ali še hujše.
Lekcija basni je, da moramo ceniti svobodo, ker suženjstvo s polnim želodcem ni prijetno.
Osel in črički
V tej basni se zgodba vrti okoli osla, ki si je želel doseči več od svojih zmožnosti. Namreč, slišal je, da lahko črički lepo pojejo in razlog za to je, da se hranijo z roso. Tako je tudi on poskusil isto in se hranil samo z roso. Kmalu zatem je poginil.
Lekcija te basni je, da v življenju ne smemo težiti nad svojimi zmožnostmi, ker nikoli ne bomo srečni.
Lastovka in vrana
Lastovka in vrana sta se prepirali okoli tega, katera je lepša. Lastovka je na koncu sklenila, da vranina lepota najbolj pride do izraza spomladi, medtem ko njena prenese tudi zimo.
Ta basen nas uči, da je življenjska doba veliko bolj uporabna kot lepota, ki kratko traja.
Lisica in grozdje
Lačna lisica je zagledala grozdje, ki je viselo iz vinograda in si ga zaželela pojesti. Toda nikakor ga ni mogla doseči, zato se je odločila oditi naprej. Sklenila je, da je grozdje vsekakor preveč zeleno in da zagotovo ni užiten.
Lekcija te basni je, da nam naša slabost ne sme biti izgovor pri opravljanju dela in da tisto kar smo enkrat začeli, moramo tudi končati.
Dva prijatelja in medved
Dva prijatelja sta imela dogovor, da bosta negovala pravo prijateljstvo in da bosta vedno tukaj eden za drugega, čeprav je prišlo do težave.
In tako so ju doletele težave, ko ju je napadel medved. Eden izmed njiju se je obnašal nepremišljeno in sebično, ter je pobegnil na drevo, da bi se rešil, toda ni ga sploh zanimalo za njegovega prijatelja, ki ga je pustil samega, da se sam znajde.
Prijatelj, ki je ostal brez skrivališča, se je delal, da je mrtev, da bi medved odšel naprej. Ko se je medved oddaljil je tisti drugi prišel iz drevesa in prijatelj mu rekel, da je od medveda dobil opozorilo.
Lekcija basni je, da je vedno treba biti na preži, ker nikoli ne vemo, kdaj nas bo nekdo pustil na cedilu.
Svojeglava žaba
Dve žabi sta živeli na različnih področjih, ena je živela v močvirju in druga v manjšem ribniku. Žaba, ki je imela boljše pogoje za življenje je živela v močvirju in je povabila drugo žabo, da pride k njej živeti.
Toda druga žaba je ni poslušala in jo je kmalu zatem povozil avto.
Lekcija te zgodbe je, da mora poslušati dober prijateljski nasvet.
Opomba o avtorju
Ezop je bil staro grški pisatelj, ki je pisal basni. Do danes ni nihče prepričan, da je resnično obstajal, toda verjeli so, da je živel v 6. stoletju pred Kristusom.
Predpostavlja se, da je Ezop najbolj svoje basni pripovedoval, ni jih zapisoval. Vendar nič iz njegovega življenja ne moremo trditi z zagotovostjo, ker ni veliko informacij.
Zapisane so številne legende o njegovem življenju in ena izmed njih pravi, da je Ezop bil suženj. Ker je bil zelo pameten in je znal lepo pripovedovati, se meni, da mu je gospodar podaril svobodo.
Njegove basni so pogosto napisane skozi humor in alegorije, ter vedno so se dotaknile ljudi in njihovih odnosov. Glavne osebe so bile živali, toda lekcija na koncu basni je bila vedno povezana z ljudmi. Vsaka basen ima svojo lekcijo na koncu zgodbe.
Že od davnih časov so staro ljudstvo po vseh delih sveta prevajali in izdajali Ezopove basni. Menijo, da je celo napisal 426 basni v obliki proze.
Menijo, da je oblikoval svoje basni skozi življenjske izkušnje in zgodbe, ki so ga obkrožale. Ezop je bil vzor številnim avtorjem, ki so kasneje pisali basni kot on.